Skupina Petrol se je zaradi letošnjega skokovitega dviga minimalne plače znašla v položaju, ki ga v družbi odkrito označujejo za nevzdržnega. Stroški dela bodo ob nespremenjenih pogojih poslovanja v Sloveniji občutno narasli, kar bo dodatno obremenilo že več let padajočo rentabilnost osnovne dejavnosti. Posledično je Petrol sprejel niz ukrepov za racionalizacijo poslovanja, ki bodo najbolj izrazito prizadeli prav domači trg.
Predsednica nadzornega sveta Vesna Južna je po izredni seji nadzornega sveta opozorila, da poslovni načrt za leto 2026 ni predvideval 16-odstotnega zvišanja minimalne plače na skoraj 1.500 evrov bruto. Takšen dvig po njenem mnenju pomeni resen poseg v stroškovno strukturo družbe, še posebej ob dejstvu, da je produktivnost nespremenjena, marže pri prodaji pogonskih goriv pa so že več let strogo regulirane.
V Petrolu poudarjajo, da je slovenski trg v tem pogledu izjema. Regulacija marž velja že od marca 2022, v istem obdobju pa se je minimalna plača zvišala za skoraj 40 odstotkov. Stroški dela danes v skupini predstavljajo približno 40 odstotkov vseh stroškov, kar pomeni, da vsak dodaten administrativni ali regulativni poseg neposredno zareže v poslovni rezultat. Južna je pri tem posebej izpostavila, da vlada vztraja pri regulaciji kljub priporočilom sveta za kontrolo cen, ki ocenjuje, da zanjo ni več utemeljenih razlogov.
Slovenija med redkimi državami, ki omejujejo marže
Po njenih besedah je Slovenija skupaj z Belgijo edina država v Evropski uniji, ki še vedno omejuje marže naftnih trgovcev. A razlika je bistvena. Medtem ko je belgijska marža bistveno višja, znaša efektivna bruto marža v Sloveniji po izračunih Petrola le okoli osem centov na liter goriva. Država si pri vsakem prodanem litru dizla vzame več kot 80 centov, v obstoječi marži pa niso zajeti niti stroški logistike, vzdrževanja prodajne mreže, plač zaposlenih in obratovanja servisov.
V takšnih razmerah je po oceni nadzornega sveta dolgoročno zagotavljanje široke mreže prodajnih mest v Sloveniji vprašljivo. Uprava je zato sprejela ukrepe, ki vključujejo celovito optimizacijo poslovnih procesov, omejevanje stroškov marketinga, sponzorstev in donacij ter redefinicijo poslovnih standardov. Investicijski fokus skupine bo tudi v prihodnje predvsem zunaj Slovenije, kjer so pogoji poslovanja stabilnejši in predvidljivejši.
Dodatno zaskrbljenost vzbuja pobuda uprave, da bi del strateških razvojnih in centralnih funkcij zaradi ugodnejšega poslovnega okolja preselili na Hrvaško. Ta poteza, če bo uresničena, bi pomenila jasen signal, da regulativno okolje v Sloveniji ne spodbuja niti zadrževanja niti razvoja dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
Preberite več:
Primer Petrola tako presega zgodbo enega podjetja. Gre za simptom širšega razkoraka med socialno politiko države in realnimi pogoji poslovanja v reguliranih dejavnostih. Brez prilagoditve marž ali celovitega premisleka o stroških, ki jih nalaga država, bodo racionalizacije postajale stalnica, strateške odločitve pa vse pogosteje usmerjene čez mejo.
