Nadzorni svet Petrola je potrdil letno poročilo za leto 2025. Skupina je ustvarila 6,1 milijarde evrov prihodkov, EBITDA je dosegel 326,6 milijona evrov, čisti dobiček pa 174,2 milijona evrov. Številke so solidne, toda za njimi je zgodba, ki jo je tokrat nenavadno odkrito povedala predsednica nadzornega sveta.
Kosmati poslovni izid je zrasel za pet odstotkov, na 768 milijonov evrov, EBITDA za štiri odstotke, poslovni izid pred davki pa za kar 18 odstotkov, na 221 milijonov evrov. Skupina je prodala 4,1 milijona ton goriv, kar je šest odstotkov več kot leta 2024, rast pa so v pretežni meri ustvarili trgi izven Slovenije.
Toda ključni kazalniki so pod načrtovanim. EBITDA je bil štiri odstotke pod ciljem, čisti dobiček 3,6 milijona evrov pod načrtom. V Sloveniji je bil EBITDA za 34 milijonov evrov nižji kot leta 2024. Domači trg torej ni samo razočaral glede rasti, ampak je absolutno nazadoval.
Dividenda višja kot leto prej
Uprava in nadzorni svet sta skupščini delničarjev predlagala izplačilo dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico za leto 2025. Petrol ima v obtoku nekaj več kot 2,086 milijona delnic, kar pomeni, da skupna dividendna masa znaša okrog 5,2 milijona evrov.
Glede na čisti dobiček 174,2 milijona evrov je izplačilni delež skromen in kaže, da skupina večino zaslužka zadržuje za financiranje naložb in strategije do leta 2030. Za primerjavo, leto prej je bila dividenda 2,1 evra, kar potrjuje Petrolovo usmeritev k stabilnim izplačilom lastnikom.
Povedala, kar uprave ponavadi ne povedo
Predsedniki nadzornih svetov pri potrditvah letnih poročil praviloma izrečejo kakšno pohvalno besedo in podpišejo. Vesna Južna je tokrat naredila drugače.
Povedala je, da s celotno situacijo ni zadovoljna. Da je določanje višine trgovske marže nezakonito. Da marža ne pokriva naraščajočih stroškov. Da sedanji način določanja primerne marže nima strokovnih podlag. Da dolgoročno ni vzdržen. In da država Petrolu še vedno ni povrnila škode, ki jo je povzročila z zamrznitvijo cen v letu 2022 ter regulacijo v letih 2023 in 2024, zato jo Petrol terja po sodni poti.
To je redko brati v uradnem sporočilu ob potrditvi letnega poročila. Predsedniki nadzornih svetov so ponavadi bolj diplomatski. Da je Južna izbrala ta format in ta ton, pove, da pritisk na regulatorja ni več le lobistična aktivnost v ozadju, ampak javna pozicija.
100 milijonov evrov naložb in 1.150 polnilnih mest
Petrol je v letu 2025 investiral 100 milijonov evrov, pretežno v prenovo prodajnih mest, obnovljive vire, e-mobilnost in digitalizacijo. Mreža polnilnih mest je prerasla 1.150 točk, program zvestobe Petrol Klub pa je presegel milijon članov.
Plačilna kartica Petrol Pay Loyalty, ki združuje program zvestobe z mednarodno plačilno kartico, je bila predstavljena kot pomemben strateški korak. Podobne poteze dela vsak večji maloprodajni energetski distributer v regiji, Petrol pa z njo zaokrožuje ekosistem, ki ga gradi mimo klasičnih gorivnih poslov.
Do leta 2030 500 milijonov EBITDA in 300 milijonov dobička
Nova strategija za obdobje 2026 do 2030 postavlja ambiciozne cilje: EBITDA nad 500 milijonov evrov, čisti dobiček okrog 300 milijonov evrov in izboljšana bonitetna ocena. To pomeni, da mora skupina EBITDA v petih letih povečati za več kot 50 odstotkov, glede na letošnjo raven.
Uprava te cilje utemeljuje z rastjo na tujih trgih, razširitvijo multienergetskih rešitev in večjo diverzifikacijo prihodkov. Toda nato doda klavzulo, ki relativizira vse skupaj; nadaljnji razvoj bo v veliki meri odvisen od sprememb regulatornega okvira v Sloveniji.
Z drugimi besedami, Petrol ve, da domačih rezultatov brez spremembe regulacije ne bo mogoče bistveno popraviti. In dokler država ne odgovori na tožbo za povračilo škode iz let 2022 do 2024, ostaja to odprto pravno in finančno tveganje, ki ga nobena strategija ne more povsem zajeziti.
En odgovor
Enim nikoli ni dovolj denarja.