Največji slovenski trgovec z naftnimi derivati Petrol je danes sporočil, da sproščanja državnih blagovnih rezerv goriva ne potrebuje. Dva dni po tem, ko je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer napovedal prvo sproščanje naftnih rezerv v zgodovini Slovenije, je družba zatrdila, da sistemskih motenj v dobavi goriv do skladišč ne beleži.
Petrol z dodatnimi dobavami in prilagoditvijo logistike razmere na bencinskih servisih, kjer občasno primanjkuje goriva, postopno stabilizira, so danes povedali v družbi. “Na posameznih prodajnih mestih je v zadnjih dneh zaradi izrazito povečanega povpraševanja občasno prihajalo do znižanja zalog posameznega goriva, najpogosteje dizelskega goriva in kurilnega olja. Z dodatnimi dobavami in prilagoditvijo logističnih aktivnosti razmere postopno stabiliziramo. Število prodajnih mest, kjer začasno primanjkuje posameznega goriva, se zmanjšuje,” so pojasnili.
Povečano povpraševanje je po navedbah Petrola najbolj izrazito na obmejnih in tranzitnih prodajnih mestih. Glavni razlog je cenovna razlika s sosednjimi državami, ki je posledica nižjih trošarin in reguliranih marž v Sloveniji. Liter 95-oktanskega bencina v Sloveniji od 10. marca stane 1,466 evra, v sosednji Furlaniji-Julijski krajini pa že skoraj 1,80 evra. V Petrolu so opozorili, da lahko večji cenovni odmiki med državami povzročajo občutna nesorazmerja v povpraševanju.
Glede pomanjkanja goriv na servisih na območju Ljubljane so v družbi povedali, da logistične aktivnosti usmerjajo predvsem v stabilizacijo zalog na večjih in prometno bolj obremenjenih prodajnih mestih. “Na večini lokacij na tem območju je gorivo trenutno na voljo,” so navedli.
Petrolova izjava prihaja v času, ko se Slovenija prvič v zgodovini pripravlja na sproščanje državnih naftnih rezerv. Minister Kumer je 12. marca napovedal, da bo država v prihodnjih dneh domačo oskrbo z naftnimi derivati razbremenila z dodatnimi zalogami iz obveznih rezerv. Slovenija ima v državnih blagovnih rezervah približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar zadostuje za 103 dni povprečne dnevne porabe. Vlada naj bi postopek sproščanja sprožila v petek, konkretno kratkoročno in srednjeročno ukrepanje pa bo opredelila do ponedeljka.
Ozadje za vladni ukrep so razmere na Bližnjem vzhodu. Vojna, ki se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran, je pretresla globalne energetske trge. Iranska Revolucionarna garda je razglasila zaprtje Hormuške ožine, skozi katero običajno potuje približno petina svetovne trgovine s surovo nafto. Promet tankerjev skozi ožino je praktično zastal, kar je pognalo cene nafte strmo navzgor. Cena severnomorske nafte Brent je presegla 100 dolarjev za sodček in v ponedeljkovem trgovanju 10. marca dosegla 119,50 dolarja, kar je najvišja raven od leta 2022. Mednarodna agencija za energijo je 11. marca sklenila rekordno sproščanje strateških zalog nafte, ki presega količine iz časa ruske invazije na Ukrajino.
Vlada je pred napovedjo sproščanja rezerv že posegla po trošarinski politiki. Z znižanjem trošarin je 10. marca omilila prenos mednarodnih podražitev v domače maloprodajne cene, tako da se je bencin podražil za tri cente na liter, dizel za 6,3 centa in kurilno olje za 8,8 centa. Kumer je ob tem poudaril, da glavno tveganje ni sama zaloga naftnih derivatov, temveč logistična ozka grla pri oskrbi posameznih bencinskih servisov. Na mizi je po poročanju N1 tudi predlog, da bi vlada tujcem omejila količino goriva, ki jo lahko natočijo na obmejnih območjih.
Petrolova zavrnitev vladnih rezerv postavlja vladni ukrep v drugačno luč. Kumer je sam dejal, da zadeve niso kritične in da želi vlada ravnati proaktivno. Direktor Zavoda za blagovne rezerve Andrej Kužner je že prejšnji teden opozoril, da morajo biti za sproščanje izpolnjeni zakonski pogoji in da zavod ne more sproščati zalog le zato, ker je na eni črpalki na meji zmanjkalo goriva. Napoved sproščanja rezerv je bila tako morda bolj signal trgom in prebivalstvu kot dejanska operativna nujnost.
