Iranska vojna je v prvih tednih marca pobrisala milijarde dolarjev iz portfeljev največjih hedge skladov. Po podatkih Bloomberga in Business Insiderja so med poraženci marca Citadel, Balyasny, ExodusPoint, Brevan Howard in PIMCO.
Ken Griffinov Citadel je v prvem tednu marca samo iz makro trgovanja in obveznic izgubil približno milijardo dolarjev. Njegov vodilni sklad Wellington je padel za dva odstotka, čeprav je bil konec februarja še 2,9 odstotka v plusu. Balyasny je v prvem tednu marca izgubil 3,5 odstotka, do konca meseca pa 4,3 odstotka. Podjetje je odpustilo dva seniorska portfolio upravitelja za energetiko, Tobyja Shepparda in Maxa Iakovleva. ExodusPoint, znan po trgovanju z obveznicami, je do konca marca padel za 4,5 odstotka in izbrisal ves dobiček od začetka leta. Coatue Management je izgubil 3,8 odstotka v enem tednu.
Brevan Howardova dva največja sklada sta marca padla za 2,4 in 1,7 odstotka. Taula Capital Diega Megie, ki upravlja sedem milijard dolarjev, je izgubil več kot tri odstotke. Chris Rokosov sklad z 22 milijardami pod upravljanjem je bil v prvem tednu v rdečem za 0,2 odstotka. Najhuje je odneslo PIMCO Commodity Alpha Fund, strategijo relativne vrednosti, ki deluje več kot desetletje; od začetka leta je padel za več kot 20 odstotkov.
Problem je bil enak za vse; vojna je prišla nenadoma, gibanja na trgih so bila prevelika in prehitra. Na udaru so bili hedge skladi z modelom “pod”, ki razpršijo kapital med stotine portfolio upraviteljev z visokim finančnim vzvodom. Ko so se trgi premaknili, je vzvod povečal izgube, zahteve po kritju so narasle, prisilna odprodaja pozicij pa je dodatno potisnila cene navzdol. Nakopičil se je snežni plaz.
Redki so zaslužili. Pierre Andurand, trgovec s surovinami, je bil marca v plusu za šest odstotkov. D.E. Shawov makro sklad Oculus je pridobil 2,2 odstotka. Bobby Jainov novoustanovljeni sklad je bil za 0,1 odstotka v plusu, edini med velikimi multistrateškimi skladi, a od začetka leta še vedno 2,1 odstotka v rdečem.
Legitimni traderji so izgubljali. Nekdo drug je služil na informacijah, do katerih ni mogel priti s trga. Financial Times je marca objavil, da je 23. marca med 6.49 in 6.50 zjutraj po newyorškem času neznani kupec prodal približno 6.200 terminskih pogodb za nafto Brent in WTI v skupni vrednosti 580 milijonov dolarjev. Natanko 15 minut pozneje je Trump na Truth Social zapisal, da zaustavlja napade na Iran. Cena nafte je takoj padla. Kot poroča CNBC, se je vzorec ponovil 7. aprila, ko so neznani traderji tik pred razglasitvijo dvotedenskega premirja na padec nafte stavili 950 milijonov dolarjev. Nafta je v naslednjih urah padla za 16 odstotkov.
Kongresnik Ritchie Torres je za CNBC komentiral, da je edina verjetna razlaga trgovanje na podlagi notranjih informacij. “Kakšen trader bi brez zaščite stavil tolikšen znesek ob 6.49 zjutraj, 15 minut pred predsedniško objavo, ki premakne trge za milijarde? Vsaka druga razlaga je statistično nemogoča,” je dejal. Senator Chris Murphy je položaj označil za “neverjetno korupcijo”. Senatorka Elizabeth Warren in senator Sheldon Whitehouse sta v pismu predsedniku komisije za trgovanje s terminskimi pogodbami (CFTC) zahtevala preiskavo, ali je prišlo do zlorabe nejavnih vladnih informacij. Bela hiša je 24. marca zaposlenim poslala elektronsko sporočilo, v katerem jih svari pred stavljenjem na napovednih trgih v zvezi z iransko vojno. Wall Street Journal je o njem poročal prvi.
Isti kaos, ki je profesionalnim traderjem odnesel milijarde, je nekomu z dostopom do pravih informacij v pravi minuti prinesel stotine milijonov. Kdo je ta nekdo, za zdaj ni znano.
En odgovor
Mali vlagatelji smo samo gledalci.