Stanovanjska politika v Sloveniji že dolgo ne sledi potrebam ljudi, temveč prednost daje trgu. To je bila ena ključnih ugotovitev foruma o bivanjski problematiki mladih in starejših, kjer je predsednica republike Nataša Pirc Musar jasno poudarila: “Stanovanje ni in ne sme biti luksuz. Gre za osnovno človekovo potrebo, ki jo mora država obravnavati sistemsko.”
Predsednica je v govoru opozorila, da je Slovenija z 410 stanovanji na 1000 prebivalcev pod povprečjem držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in še nižje pod povprečjem EU. Gradnja novih stanovanj pa poteka izrazito počasi – leta 2023 jih je bilo zgrajenih zgolj 2,4 na 1000 prebivalcev, kar Slovenijo uvršča med najslabše v Evropi. Ob tem je več kot 165.000 stanovanj praznih.
Pirc Musar je opozorila tudi na sistemske pomanjkljivosti: “Dolgo časa smo stanovanjsko politiko podredili logiki trga. Posledica so erozija javnega stanovanjskega fonda, zastarela zakonodaja, zanemarjanje novih modelov, kot so stanovanjske zadruge, in pomanjkanje investicij.”
Predlog novega stanovanjskega zakona predsednica vidi kot premik v pravo smer, vendar opozarja na vrzeli, zlasti pri regulaciji trga, zaščiti najemnikov in lastnikov, ter pri podpori alternativnim modelom bivanja. Ocenjuje, da brez ustrezne davčne politike, aktivacije obstoječih stanovanj in finančne podpore gradnji ni pričakovati večjih sprememb.
Mladi brez možnosti za osamosvojitev
Ena osrednjih tem foruma je bila tudi stanovanjska stiska mladih. Eva Kotnik iz Mladinskega sveta Slovenije je izpostavila, da je prav dostop do stanovanja ena glavnih ovir pri prehodu v samostojno življenje. Ob visokih cenah stanovanj so tudi najemnine pogosto nedosegljive. Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci je kot rešitev predlagal, da bi 30 odstotkov novih javnih stanovanj namenili mladim, obenem pa uvedli spodbude za nakup stanovanj in gradnjo hiš.
Alenka Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka je opozorila na posebno ranljivost starejših. Skoraj 90 odstotkov jih živi v lastnih nepremičninah, ki pa pogosto niso primerne za bivanje – so prevelike, energetsko potratne in zahtevajo vzdrževanje, ki si ga marsikdo ne more privoščiti.
Pomanjkanje prilagojenih rešitev
Miha Dežman z ljubljanske fakultete za arhitekturo je pozval k razmisleku o novih modelih bivanja: “Individualne hiše so netrajnostne in neprimerne za sodobne potrebe.” Srna Mandič z ljubljanske FDV pa meni, da bi javni sektor moral igrati bolj aktivno vlogo kot povezovalec pri uvajanju sodobnih oblik stanovanjske oskrbe.
Preberite več:
“Zagotavljanje domov ne sme biti individualna odgovornost. Gre za ključno nalogo države in skupnosti,” je zaključila Pirc Musar. Stanovanjska politika, ki bo mladim omogočila prihodnost in starejšim dostojanstvo, mora po njenem mnenju postati ena od prednostnih nalog.
