Slovenija do 7. junija ne bo prenesla direktive EU o preglednosti plačil v nacionalni pravni red, čeprav je Evropska komisija decembra 2025 vsem članicam sporočila, da roka ne namerava podaljšati. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je osnutek zakona pripravilo na ravni delovne skupine, a ga po lastnih navedbah še ni posredovalo na Ekonomsko-socialni svet (ESS) niti v javno obravnavo. Na ministrstvu so februarja za portal Cekin.si pojasnili, da obravnava zakona na vladi v tem mandatu ni predvidena.
Direktiva (EU) 2023/970, ki je bila sprejeta maja 2023 in velja od 6. junija istega leta, državam članicam nalaga sprejetje zakonodaje, po kateri bo moral delodajalec pred zaposlitvenim razgovorom kandidatu razkriti začetno plačo ali plačni razpon. Vprašanje o višini plačila pri prejšnjem delodajalcu bo zakonsko prepovedano. Zaposleni bodo dobili pravico do vpogleda v povprečne plače zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala poročati o razlikah v plačilih med spoloma, pri podjetjih z več kot 250 zaposlenimi pa bo poročanje letno. Če razlika preseže pet odstotkov in je delodajalec ne utemelji z objektivnimi merili, jo mora odpraviti v šestih mesecih.
Osnutek slovenskega zakona predvideva, da bo delodajalec moral plačilo ali razpon navesti že v oglasu za prosto delovno mesto, kar presega minimalne zahteve direktive. Prav ta določba je razdelila socialne partnerje. Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) meni, da taka rešitev nesorazmerno obremenjuje delodajalce in ruši obstoječe kolektivne dogovore, “ki so temelj določanja plačnih struktur v slovenski delovni zakonodaji in tradiciji”. Po stališču ZDS direktiva objave v oglasu izrecno ne zahteva, temveč le nalaga, da kandidat informacijo o plači prejme najpozneje pred razgovorom. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ocenjuje nasprotno: objava v oglasu je najustreznejša pot do preglednosti, ki bo kandidatom omogočila pogajanja na podlagi objavljenega razpona, ne pa pretekle plače.
Slovenija ni edina članica v zaostanku. Po pregledu Ogletree Deakins z začetka marca so do zdaj le Malta, Belgija (Valonija-Bruselj) in Poljska objavile vsaj delno dokončane osnutke zakonov. Nizozemska je septembra 2025 uradno sporočila, da roka ne bo izpolnila, in prenos prestavila na 1. januar 2027. Nemčija še nima zakonskega osnutka, ima pa komisijo, ki je pripravila priporočila za zakonodajalca. Irska je objavila osnutek, ki pokriva le preglednost pred zaposlitvijo, ne pa poročanja o plačnih razlikah.
Na vprašanje poslancev, ali bo Komisija sprejela ukrepe proti državam z zamudo, je Bruselj decembra 2025 odgovoril, da “pričakuje, da bodo vse države članice direktivo prenesle do roka junija 2026”, in da se Komisija “v celoti zavezuje njeni učinkoviti in pravočasni uveljavitvi”. V primeru kršitve ji je na voljo postopek za ugotavljanje kršitev, ki se lahko konča s finančnimi sankcijami.
V Sloveniji je plačna vrzel med spoloma po zadnjih končnih podatkih Statističnega urada znašala pet odstotkov, kar je pod evropskim povprečjem 13 odstotkov. Podrobnejši pogled, kot opozarja sociologinja Fakultete za družbene vede Aleksandra Kanjuo Mrčela, pokaže drugačno sliko: ženske v povprečju zaslužijo več od moških le v treh dejavnostih, največja vrzel pa je v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Za podjetja bo prva praktična posledica zakona pravica zaposlenih, da od delodajalca zahtevajo podatke o svoji plači in povprečnih plačah primerljivih delovnih mest po spolu. Podjetja z več kot 250 zaposlenimi bodo morala prvo poročilo o plačnih razlikah oddati do junija 2027 na podlagi podatkov za leto 2026, tista s 150 do 249 zaposlenimi pa na vsaka tri leta. V sporih o plačni diskriminaciji bo dokazno breme prešlo na delodajalca: ne bo dokazoval delavec, da je plačan manj, temveč delodajalec, da razlika ni posledica diskriminacije. Za kršitve direktiva predvideva denarne kazni brez zgornje meje in izključitev iz javnih naročil.
Ministrstvo za delo je v okviru projekta Pay Day napovedalo brezplačno informacijsko orodje, ki bo delodajalcem pomagalo pri izračunu plačilnih razlik in izpolnjevanju poročevalskih obveznosti. Dokler zakon ni usklajen na ESS in sprejet v državnem zboru, bodo podjetja ostala brez pravne podlage za pripravo na nove zahteve.
