Zadnji podatki državnega statističnega urada kažejo, da se je v septembru 2025 povprečna plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah zvišala, hkrati pa je januar‑september 2025 prinesel pozitiven rezultat tudi pri obsegu prodaje v storitvah in trgovini. A za mnoge ostajajo izzivi. Rast plač in prodaje je relativna, realen položaj pa odvisen od panoge in življenjskih stroškov.
SURS navaja, da je bila v septembru povprečna bruto plača 1.571,25 evra, neto plača pa 1.032,21 evra. Po izplačilu za avgust je bila nominalno višja za 0,4 %, realno pa za 0,8 %. V primerjavi s septembrom lani je bruto plača višja nominalno za 5,6 %, realno pa za 2,9 %.
Med dejavnostmi izstopa zdravstvo in socialno varstvo, kjer so plače dosegle povprečje 2.081,06 evra bruto oziroma 1.339,31 evra neto. Na drugi strani so najnižje plače prejemali v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih: 1.221,52 evra bruto (804,80 evra neto).
Povprečje skriva velike razlike med sektorji. Tisti v zdravstvu ali sociali dobijo relativno visoko plačo, medtem ko so zaposleni v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih precej slabše plačani.
Rahla rast prodaje v storitvah in trgovini
Podatki o obsegu prodaje kažejo, da je bil v storitvenih dejavnostih prihodki v septembru na mesečni ravni višji za 1,6 %, na letni ravni pa kar za 8,1 %. Najbolj je rast dosegla v dejavnosti informacijska in komunikacijska tehnologija (+5,0 % mesečno), spremljale so jo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, gostinstvo, poslovanje z nepremičninami in druge storitve.
Kar zadeva trgovino in prodajo blaga, je SURS za september objavil, da je obseg prodaje upadel glede na avgust — volumen trgovine je bil nižji za 0,7 %. Kljub temu pa je v primerjavi z lanskim septembrom trgovinska prodaja zrasla.
Zvišane povprečne plače so dobra novica, a številke ne povedo vedno celotne zgodbe. Če si zaposlen v panogi z nizko plačilo, ti dvig povprečja ne bo pomagal veliko. Razlike med dejavnostmi ostajajo očitne. Za tiste v zdravstvu ali sociali predstavlja rast plače konkreten dohodek. Tisti v kulturi, razvedrilu ali rekreaciji pa ostajajo pod povprečjem in verjetno se njihova kupna moč ne povečuje bistveno, še posebej, če se upoštevamo rast cen življenjskih potrebščin.
Po drugi strani kaže rast prodaje v storitvenih dejavnostih, da se del ekonomije prilagaja in celo krepi, kljub globalni negotovosti in pritiskom.
Čeprav je na letni ravni trgovina rahlo zrastla, to ni dovolj za impresiven rezultat. Pritisk na potrošnjo je očiten, saj dejanska kupna moč ne narašča enako kot plače in to se pozna pri nakupih.
Preberite več:
Storitev, še posebej tistih s “dodano vrednostjo” (IT, strokovne, komunikacije …), pa so se izkazale kot stabilnejše, kar kaže, da se gospodarstvo spreminja, in da bo prihodnost verjetno povezana z znanjem in storitvami, ne pa zgolj z masovno prodajo blaga.
