Slovenijo v prihodnjih dveh letih čaka ena večjih sprememb na področju delovnih razmerij zadnjega desetletja. Evropska direktiva o transparentnosti plač, sprejeta leta 2023, bo temeljito posegla v način, kako podjetja določajo, predstavljajo in pojasnjujejo plače. Gre za spremembo, ki ne bo ostala le na papirju, temveč bo vplivala na vsak oglas za delo, na odnose v kolektivih in tudi na razmerje med delodajalci in zaposlenimi.
Direktiva EU 2023/970 državam članicam nalaga, da jo v nacionalno zakonodajo prenesejo najpozneje do 7. junija 2026. Slovenija je pri tem za zdaj še med državami, ki konkretnih zakonodajnih korakov še niso naredile. Zakon je v pripravi, javne razprave pa se bodo šele začele. Časa se zdi dovolj, a v praksi ga je zelo malo, zlasti za podjetja, ki imajo neurejene plačne sisteme.
Konec “plače po dogovoru”
Najbolj opazna sprememba bo vidna že pri zaposlovanju. Direktiva jasno določa, da bodo morali delodajalci v oglasih za delo navesti razpon plače ali vsaj začetno plačo za delovno mesto. Praksa, ki je bila v Sloveniji skoraj samoumevna, torej zapis “plača po dogovoru”, ne bo več dopustna.
Namen te zahteve je preprost: kandidati morajo že pred prijavo vedeti, v kakšnem plačnem okvirju se giblje delovno mesto. S tem naj bi se zmanjšale razlike med spoloma, pa tudi pogajalska neenakost, ki pogosto temelji na tem, kdo zna bolje zahtevati in kdo se zadovolji z manj.
Direktiva gre še korak dlje: delodajalci kandidatov ne bodo smeli več spraševati o njihovi prejšnji plači. Ta praksa je bila v številnih podjetjih razširjena in je pogosto vodila v to, da so se stare razlike v plačah preprosto prenašale naprej.
Pravica vedeti tudi po zaposlitvi
Spremembe se ne ustavijo pri zaposlovanju. Direktiva zaposlenim daje nove pravice, ki segajo v samo jedro plačne politike podjetij.
Zaposleni bodo lahko od delodajalca zahtevali informacije o povprečnih plačah za primerljiva delovna mesta, in to ločeno po spolu. Čeprav posameznik ne bo dobil podatka o konkretni plači sodelavca, bo lahko preveril, ali obstajajo sistemske razlike.
Pomembna novost je tudi ta, da bodo klavzule o molčečnosti glede plače neveljavne. Zaposleni bodo lahko javno povedali, koliko zaslužijo, brez strahu pred sankcijami. To pomeni velik kulturni prelom, saj so bile plače v Sloveniji tradicionalno ena najbolj zaprtih tem.
Več obveznosti za večja podjetja
Posebno poglavje direktive se nanaša na poročanje. Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala redno poročati o plačnih razlikah med spoloma.
Obveznosti bodo razdeljene glede na velikost podjetja:
- podjetja z 250 ali več zaposlenimi bodo poročala vsako leto,
- podjetja s 100 do 249 zaposlenimi pa vsaka tri leta.
Če bo poročilo pokazalo, da je plačna vrzel med spoloma večja od 5 % in je podjetje ne bo znalo utemeljiti z objektivnimi razlogi, bodo sledili obvezni korektivni ukrepi. To ne bo več vprašanje dobre volje, temveč zakonska obveznost.
Zakaj so delodajalci zaskrbljeni
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) opozarjajo, da direktiva prinaša veliko administrativnih in organizacijskih izzivov, zlasti za srednje velika podjetja. Njihovo stališče je jasno: Slovenija naj direktivo prenese minimalno, brez dodatnih nacionalnih zahtev, ki jih evropski predpis ne zahteva.
Delodajalci opozarjajo, da ima veliko podjetij plačne sisteme, ki so se razvijali postopoma, pogosto brez jasnih pravil in zapisov. Direktiva pa zahteva prav to. Jasne kriterije, primerljivost in dokumentiranost.
Strah ni toliko v razkritju, temveč v tem, kaj bodo ta razkritja pokazala. V podjetjih, kjer so razlike nastajale stihijsko, lahko nova pravila hitro odprejo vprašanja, na katera vodstva niso pripravljena.
Ne gre le za enakost, ampak za zaupanje
Čeprav je cilj direktive zmanjšanje plačnih razlik med moškimi in ženskami, je njen dejanski učinek širši. Gre za poseg v kulturo delovnih odnosov. Več transparentnosti pomeni tudi več vprašanj, več razprav in, vsaj na začetku, več nelagodja.
A hkrati pomeni tudi več zaupanja. Zaposleni, ki razumejo, zakaj so plače takšne, kot so, lažje sprejemajo razlike. Problem niso razlike same, temveč občutek samovolje in nepojasnjenosti.
Preberite več:
Do roka za prenos direktive je še leto in pol, a izkušnje kažejo, da bodo podjetja, ki bodo čakala na zadnji trenutek, v težavah. Ureditev plačnih sistemov ni nekaj, kar se da narediti čez noč. Direktiva o transparentnosti plač zato ni le nova obveznost, ampak tudi priložnost. Priložnost, da se stvari postavijo bolj jasno, bolj pošteno in dolgoročno tudi bolj stabilno.
