Plače v Sloveniji se še naprej zvišujejo, a razlike med poklici, panogami in regijami ostajajo izrazite. Po najnovejših podatkih Statističnega urada RS (SURS) za oktober 2025 je povprečna bruto plača znašala 2.572,07 evra, mediana pa 2.139,88 evra.
Mediana kaže, da polovica zaposlenih zasluži manj od te vrednosti, polovica pa več, kar odraža raznolikost plačne strukture v državi, ki je odvisna od sektorja, vrste dela in regije.
Najvišje plače v javnem sektorju in urbanih središčih
Najboljše plače so še vedno zbrane v osrednjeslovenski regiji in predvsem v javnem sektorju, kjer povprečna bruto plača dosega 2.651 evrov. Med panogami izstopajo informacijska tehnologija, finančne dejavnosti in menedžerski položaji v javnem sektorju, kjer so plače pogosto nad 2.500 evri bruto. Slovenski trg dela v teh sektorjih ostaja konkurenčen, predvsem zaradi pomanjkanja kvalificiranih kadrov.
V primorsko-notranjski regiji so povprečne bruto plače po podatkih SURS oktobra 2025 dosegle 2.068,62 evra, kar je občutno višje od nekdanjih ocen, in kaže, da se plačna realnost v regiji izboljšuje, a še vedno zaostaja za povprečjem države.
Razlike med sektorji
Če pogledamo po panogah, so razlike še posebej očitne. IT sektor ostaja gonilo rasti plač, saj podjetja težko najdejo strokovnjake za programiranje, razvoj programske opreme in informacijsko varnost. Povprečne plače v IT-ju pogosto presegajo 2.500 evrov bruto, kar je znatno nad nacionalnim povprečjem.
Tudi zdravstvo in socialno varstvo beleži nadpovprečne plače, predvsem zaradi zahtevnosti dela in pomanjkanja kadra. Nasprotno pa gradbeništvo, gostinstvo in turizem ostajajo sektorji z nižjo rastjo, kar pomeni, da se plače v teh panogah počasneje prilagajajo življenjskim stroškom.
Posebno zanimiv trend je najnovejša rast plač v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer je povprečna bruto plača oktobra narasla za 5,4 % na mesečni ravni, kar odraža investicije v infrastrukturo in tehnološki razvoj.
Plačna vrzel med spoloma
Plačna razlika med moškimi in ženskami v Sloveniji znaša povprečno 5 %, kar se zdi razmeroma malo, a v posameznih sektorjih je razlika bistveno večja. Največja vrzel je v finančnih dejavnostih (22,5 %), sledijo zdravstvo in socialno varstvo (17,1 %).
Razlike med spoloma se pogosto prekrivajo z razlikami po regijah in sektorjih. Višje plače so koncentrirane v urbanih središčih in panogah z visokim strokovnim znanjem, medtem ko so ženske pogosteje zaposlene v sektorjih z nižjimi plačami ali na delovnih mestih, kjer plača ne presega državnega povprečja.
Povprečje, mediana in realni vpliv na plače
Čeprav povprečna bruto plača 2.572,07 evra daje občutek solidnega zaslužka, mediana 2.139,88 evra pokaže, da polovica zaposlenih zasluži manj. Ti podatki so ključni za razumevanje realne kupne moči in socialnih razlik med zaposlenimi.
Javni sektor ostaja stabilen in nadpovprečen, z zdravstvom, izobraževanjem in upravo na vrhu. Zasebni sektor, predvsem manjša podjetja, še vedno prinaša nižje plače, kar ohranja razlike med zaposlenimi.
Kje so plače zrasle najhitreje?
V letu 2025 so največjo rast plač zaznali v sektorjih IT, finančnih dejavnosti, zdravstvu in oskrbi z energijo. Nasprotno pa gostinstvo, turizem in kulturne dejavnosti ostajajo panoge z nižjo rastjo plač, kar kaže, da izbira poklica in panoge še vedno močno vpliva na višino prihodkov zaposlenih.
Nominalna rast plač pogosto ne dohaja realnih potreb v panogah z nižjimi plačami, medtem ko zaposleni v IT, financah in zdravstvu beležijo stabilnejše in višje prihodke.
Aktualni podatki
Po oktobrskih podatkih SURS so zaposleni pri registriranih fizičnih osebah prejeli povprečno bruto plačo 2.572,07 evra, kar pomeni nominalno rast za 5 % glede na oktober 2024. Realna rast je znašala 1,8 %, kar kaže, da se plače še vedno prilagajajo rasti cen življenjskih potrebščin. Povprečna neto plača je oktobra dosegla 1.680,42 evra, kar je za 0,8 % več kot mesec prej.
Največjo mesečno rast so zabeležili v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer je bruto plača narasla za 5,4 %. Razlike po sektorjih, regijah, poklicih in spolih pa se še vedno ohranjajo, kar kaže, da povprečne številke ne odražajo vedno realne situacije vseh zaposlenih.
Preberite več:
Razlike se po sektorjih, regijah, poklicih in spolih še vedno ohranjajo. Povprečna plača raste, a sistemske razlike ostajajo, kar je ključno za razumevanje delovne in plačne realnosti v državi.
