Neto plača 1.654 evrov, realno višja za 4 odstotke, poraba pada za 2 odstotka

Povprečna bruto plača je dosegla 2.630 evrov in na letni ravni realno zrasla za 4 odstotke, a vrednost davčno potrjenih računov se je po analizi Banke Slovenije v prvih dveh mesecih leta medletno zmanjšala za 2 odstotka, zaupanje potrošnikov pa je marca, ko je SURS prvič meril razpoloženje po izbruhu iranske vojne, ostalo nespremenjeno.

Povprečna bruto plača za januar 2026, ki jo je danes objavil Statistični urad, je znašala 2.629,71 evra, neto 1.653,73 evra. Nominalna medletna rast bruto plače je dosegla 6,7 odstotka, realna 4 odstotke. Neto plača je medletno nominalno zrasla za 5,4 odstotka, realno za 2,7 odstotka. Januarski obračun prvič zajema tudi novo minimalno plačo v višini 1.481,88 evra bruto oziroma okrog 1.000 evrov neto. Mesečni padec bruto plače za 5,8 odstotka glede na december je sezonsko pogojen, saj je delež izrednih izplačil padel s 5,8 odstotka decembra na 0,2 odstotka januarja.

V zasebnem sektorju so plače januarja rasle hitreje kot v javnem. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je na medletni ravni zrasla za 7,2 odstotka na 2.458,74 evra, v javnem za 5,5 odstotka na 2.989,57 evra. Januarski izračun v javnem sektorju še ne vključuje polnega učinka plačne reforme, katere druga faza začne veljati junija.

Kar 64,9 odstotka zaposlenih je januarja zaslužilo manj od povprečja. Po izračunu SURS, ki predpostavlja zaposlitev za poln delovni čas, bi mediana bruto plače za januar znašala 2.248 evrov, povprečna preračunana pa 2.665 evrov. Le desetina zaposlenih je presegla 4.171 evrov bruto. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih je povprečna bruto plača dosegla 3.645,79 evra, v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih pa le 1.939,63 evra, torej 1.706 evrov manj.

Nova minimalna plača, ki jo je minister za delo Luka Mesec januarja določil pri 1.481,88 evra bruto, prvič presega prag tveganja revščine, ocenjen na 981 evrov neto. Dvig za 15,97 odstotka glede na lansko raven 1.277,72 evra je bil eden najvišjih v zadnjih letih. Sindikati so ga pozdravili, delodajalska združenja pa so ostro nasprotovala. Združenje delodajalcev Slovenije je opozorilo, da 16-odstotni dvig minimalne plače za seboj potegne tudi višji regres (1.482 evrov) in zimski regres (741 evrov), skupni strošek za gospodarstvo pa je po oceni ZDS nesorazmeren z rastjo produktivnosti. Januarski podatki o povprečnih plačah še ne dajejo jasne slike o učinku dviga minimalne plače na najnižje plačne razrede, saj se agregatne številke težko ločijo od širše rasti plač v zasebnem sektorju.

Cene življenjskih potrebščin so se po podatkih SURS februarja na letni ravni zvišale za 2,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot januarja in kar 1,3 odstotne točke več kot februarja lani. Podražitve so najizrazitejše pri stanovanjskih stroških (10,7 odstotka na letni ravni), hrani in brezalkoholnih pijačah (3,6 odstotka) ter v zdravstvu (6,1 odstotka). Realna rast plač je sicer še pozitivna, a februarski poskok inflacije opozarja, da se razkorak med nominalno in realno rastjo dohodkov utegne povečati, zlasti če bližnjevzhodni konflikt dodatno dvigne cene energentov.

Potrošniki, ki jih je SURS anketiral med 1. in 15. marcem, na izbruh iranske vojne in pospeševanje inflacije niso odreagirali s poslabšanjem razpoloženja. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je marca ostala na februarski ravni. Mnenja o trenutnem finančnem stanju v gospodinjstvu so se izboljšala za 2 odstotni točki, a so se pričakovanja o prihodnjem finančnem stanju, gospodarskih razmerah in večjih nakupih poslabšala, vsako za odstotno točko. Na medletni ravni je kazalnik zaupanja potrošnikov višji za 6 odstotnih točk, kar je posledica nizke osnove iz marca lani. Marčevska anketa je bila prva meritev po izbruhu operacije Epic Fury, ki je ob koncu februarja pretresla globalne trge. Vojna na Bližnjem vzhodu slovenskega potrošnika za zdaj ni prestrašila, a 4-odstotna realna rast plač ga očitno tudi ni spodbudila k večji porabi.

Realna rast kartičnih plačil in dvigov na bankomatih se je po analizi Banke Slovenije v prvih dveh mesecih leta upočasnila na 2,1 odstotka, vrednost davčno potrjenih računov pa se je medletno zmanjšala za 2 odstotka. Januarski padec obsega prodaje v trgovini na drobno in z motornimi vozili potrjuje, da se rast plač ne preliva v potrošnjo. Banka Slovenije v marčevskem Pregledu makroekonomskih gibanj opozarja, da vojna na Bližnjem vzhodu povečuje tveganja za gospodarsko rast in inflacijo.

Ob koncu februarja je bilo na Zavodu za zaposlovanje registriranih 48.096 brezposelnih oseb, kar je 3,4 odstotka manj kot januarja in 0,4 odstotka manj kot pred letom dni. Trg dela ostaja stabilen, nizka brezposelnost in rast plač sta trdna temelja za potrošnjo, a iranska kriza in pospeševanje inflacije zaenkrat držita potrošnjo pod ravnjo, ki bi jo rast dohodkov sicer omogočala.