Plače v javnem sektorju 2025: Skoraj 700 milijonov evrov več v enem letu

Povprečna bruto plača v javnem sektorju je lani zrasla za 9,4 odstotka, v zasebnem pa za 3,9 odstotka. Razlika ni le relativna, temveč tudi zelo konkretna. Povprečni javni uslužbenec je prejel 2.893 evrov bruto, zaposleni v zasebnem sektorju pa 2.370 evrov. Razlika znaša 523 evrov mesečno oziroma 6.276 evrov na leto.

Če številke razstavimo na osnovo, postane razkorak še bolj očiten. Povprečna plača v javnem sektorju je pred lansko rastjo znašala približno 2.644 evrov bruto. Letni dvig 9,4 odstotka pomeni približno 249 evrov višjo mesečno plačo oziroma 2.988 evrov več na zaposlenega v enem letu.

V zasebnem sektorju je bil dvig precej skromnejši. Pri 3,9-odstotni rasti na povprečno bruto plačo 2.370 evrov to pomeni približno 89 evrov višji mesečni prejemek oziroma 1.068 evrov na leto. V absolutnem znesku so javni uslužbenci prejeli skoraj trikrat višji dvig kot zaposleni v zasebnem gospodarstvu.

Skoraj 700 milijonov evrov več

V javnem sektorju je zaposlenih okrog 190.000 ljudi oziroma skoraj 194.000 po natančnejših podatkih. Če povprečni letni dvig na zaposlenega znaša 2.988 evrov, to pomeni približno 567 milijonov evrov dodatne mase plač.

Dejanski podatki portala plač javnega sektorja kažejo, da je bila masa bruto plač v prvih enajstih mesecih leta 2025 za 630 milijonov evrov višja kot v enakem obdobju leto prej. Ekstrapolacija na celotno leto pomeni skoraj 700 milijonov evrov več bruto izplačil kot leta 2024.

Pri tem je treba upoštevati še prispevke delodajalca, ki znašajo 16,1 odstotka na bruto znesek. Skupni dodatni strošek za javne finance se tako približa 800 milijonom evrov. Del rasti je posledica povečanja števila zaposlenih za približno 1,2 odstotka, vendar glavnino predstavljajo višje plače.

Reforma že na polovici štiriletne ocene

Plačna reforma za obdobje 2025–2028 je bila ocenjena na 1,4 milijarde evrov v štirih letih. Povprečen dvig osnovnih plač naj bi do leta 2028 znašal 23,4 odstotka oziroma približno 416 evrov bruto, razdeljenih v šest obrokov.

Če masa plač že v prvem letu naraste za skoraj 700 milijonov evrov, to pomeni, da je bil letni učinek skoraj polovica prvotno ocenjenega štiriletnega stroška reforme. Vprašanje ni več, ali reforma zvišuje izdatke, temveč ali so bile začetne ocene podcenjene ali pa se dinamika rasti odvija hitreje od načrtovane.

Primerjava javnega in zasebnega sektorja

Spodnja tabela povzema ključne razlike.

Razkorak med sektorjema se tako ne kaže le v odstotkih, temveč tudi v absolutnih zneskih in skupnem fiskalnem učinku. Ob skoraj 800 milijonih evrov dodatnega letnega stroška se odpira širše vprašanje vzdržnosti javnih financ, še posebej v obdobju, ko se gospodarska rast umirja, zasebni sektor pa beleži precej zmernejšo dinamiko plač.