Avgusta letos so se plače zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah nekoliko znižale, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Povprečna bruto plača je znašala 1.564,76 evra, kar pomeni 0,8-odstotni upad v primerjavi z julijem. Tudi neto plača se je zmanjšala za enak odstotek in dosegla 1.027,98 evra.
Čeprav je mesečni trend rahlo negativen, podatki razkrivajo, da so plače na letni ravni še vedno višje – v primerjavi z avgustom 2024 se je bruto plača zvišala nominalno za 4,9 %, realno pa za 1,8 %.
Gostinci z največjo mesečno rastjo
Najvišje povprečne plače so avgusta tradicionalno izplačali v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so zaposleni prejeli povprečno 2.076,63 evra bruto oziroma 1.339,60 evra neto. Na drugem mestu je rudarstvo, kjer plače prav tako presegajo povprečje slovenskega trga dela.
Na drugi strani lestvice se nahajajo kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer so zaposleni avgusta prejeli 1.214,51 evra bruto oziroma 807,13 evra neto – najmanj med vsemi dejavnostmi.
Kljub splošnemu mesečnemu upadu pa je nekaj panog beležilo rast. Najizrazitejši skok je bil opazen v gostinstvu, kjer se je povprečna bruto plača povečala za 1,6 odstotka v primerjavi z julijem.
Po navedbah SURS je bila to posledica sezonskega povečanja aktivnosti v turizmu in gostinstvu, ki v poletnih mesecih tradicionalno dvigne izplačila zaradi višjega obsega dela in nadur.
Na letni ravni plače še naprej rastejo
Čeprav je bil avgust nekoliko šibkejši, dolgoročni trend ostaja pozitiven. Povprečna bruto plača pri registriranih fizičnih osebah je bila v prvih osmih mesecih letošnjega leta 5,1 odstotka višja kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je neto plača povečala za 4,9 odstotka.
Nominalna rast kaže, da prihodki zaposlenih kljub inflacijskim pritiskom ostajajo v porastu, realna rast pa je nekoliko nižja zaradi rasti življenjskih stroškov. Analitiki opozarjajo, da gibanje plač pri registriranih fizičnih osebah (samostojnih podjetnikih, obrtnikih ipd.) pogosto bolj niha kot pri večjih podjetjih, saj se prilagaja sezonskim in poslovnim ciklom.
Podrobnejši vpogled v strukturo plač razkriva precejšnje razlike med posameznimi dejavnostmi. Zdravstvo, socialno varstvo in rudarstvo ostajajo panoge z nadpovprečnimi dohodki, medtem ko kulturne in razvedrilne dejavnosti ter nekateri storitveni poklici zaostajajo.
Ta razkorak med najvišjimi in najnižjimi plačami se v Sloveniji ohranja že več let, čeprav podatki kažejo, da se v zadnjem času povečuje delež panog, kjer plače rastejo nad povprečjem.
Preberite več:
Po mnenju SURS bodo prihodnji meseci pokazali, ali se bo trend rasti plač nadaljeval, saj bo nanj vplivala tako inflacija kot dinamika povpraševanja v storitvenih dejavnostih. Čeprav je bil padec plač v povprečju zanemarljiv, odraža občutljivost manjših delodajalcev na sezonska nihanja in gospodarsko dinamiko. Za delavce v zdravstvu, rudarstvu in gostinstvu pa so se plače v zadnjih mesecih opazno izboljšale, kar nakazuje na selektivno okrevanje posameznih panog.
