Državni zbor je soglasno potrdil ustavni zakon, s katerim se pravica do plačevanja z gotovino vpisuje v ustavo. Od 61 prisotnih poslancev ni bil nihče proti. Z novim 74.a členom je določeno, da ima vsakdo pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.
Po raziskavi Evropske centralne banke iz decembra 2024 je Slovenija druga država v evrskem območju po deležu gotovinskih plačil – 64 odstotkov vseh transakcij se opravi z bankovci. Več gotovine uporabljajo le na Malti, medtem ko je na nasprotnem koncu Nizozemska, kjer gotovina predstavlja komaj petino prometa.
Čeprav Slovenci vse redkeje posegajo po gotovini, narašča delež tistih, ki jo ocenjujejo kot pomembno. Pred dvema letoma je 60 odstotkov anketirancev menilo, da jim je gotovina pomembna, danes je ta delež 62 odstotkov. Kot razloge navajajo nadzor nad lastnim denarjem in anonimnost.
V državnem zboru so poslanci govorili o zasebnosti, neodvisnosti, zaščiti v primeru izpada elektrike ali kibernetskega napada. Izpostavljali so tudi starejše, ki z gotovino plačujejo v 57 odstotkih primerov, medtem ko mlajši od 40 let to počnejo v manj kot polovici transakcij.
Ustavni zakon začne veljati takoj.
Slovenija je tretja evropska država, ki je pravico do plačevanja z gotovino vpisala v ustavo. Prva je bila Slovaška, kjer je parlament junija 2023 sprejel ustavni amandma s 111 glasovi. Sledila je Madžarska, kjer je državni zbor aprila 2025 s 140 glasovi za in 21 proti sprejel petnajsti amandma k temeljnemu zakonu. Določba je začela veljati 1. julija 2025.
Avstrija je leta 2023 napovedala podoben korak, a predlog nikoli ni bil sprejet. Češki senat je ustavni amandma zavrnil. V Švici poteka ljudska iniciativa za referendum o vpisu pravice do gotovine v ustavo.
