Raziskava Evropske plačilne navade 2025, ki jo je izvedla skupina EOS med 2200 finančnimi odločevalci v 11 evropskih državah, med njimi tudi Sloveniji, razkriva zaskrbljujočo sliko plačilnih praks v Evropi. Približno četrtina vseh računov je namreč plačanih z zamudo ali sploh ne, kar pomeni poslabšanje v primerjavi z letom 2022.
V Sloveniji je bilo lani 19 odstotkov računov plačanih z zamudo, pet odstotkov pa jih je bilo neizterljivih. Evropa kot celota beleži podobne trende; petina računov se plača pozno, pet odstotkov pa ostane neplačanih.
Najbolj kritične razmere so v Romuniji, kjer je 29 odstotkov računov bodisi plačanih z zamudo ali neizterljivih. V Nemčiji, Švici in Franciji je ta delež okoli 21 do 22 odstotkov.
Posledice za podjetja
Direktor EOS KSI upravljanje terjatev, Janez Klančar, opozarja, da so posledice slabih plačilnih navad za podjetja zelo resne. Kar 48 odstotkov podjetij poroča o izgubi dobička, 46 odstotkov pa je imelo višje stroške obresti zaradi zamud pri plačilih.
Zaradi tega je bilo 22 odstotkov prisiljenih zmanjšati ali celo ustaviti naložbe, 16 odstotkov podjetij pa se je znašlo v položaju, ko je bil njihovi obstoj ogrožen. V Sloveniji je ta delež celo 21 odstotkov.
Neplačani računi niso zgolj zamujeni prihodki, temveč lahko povzročijo insolventnost upnikov in s tem ogrozijo ohranitev zaposlenosti.
Skrajševanje plačilnih rokov in naraščajoče zamude
V odziv na poslabšanje plačilnih navad so številna podjetja po vsej Evropi skrajšala plačilne roke na povprečno 31 dni, medtem ko je bilo leta 2022 na voljo 37 dni za plačilo. Kljub temu pa podjetja v povprečju čakajo dodatnih 21 dni po zapadlosti računa na dejansko prejem plačila, v Sloveniji pa znaša ta zamuda 22 dni.
Janez Klančar poudarja, da daljše čakanje povečuje verjetnost neplačila in tako kaže na tveganje podjetij za finančne izgube.
Raziskava izpostavlja, da fizične osebe najpogosteje zamujajo z razlogoma likvidnostnih težav (54 odstotkov) in pozabljivosti (51 odstotkov). Pri pravnih osebah pa je glavni razlog za pozna plačila čakanje na lastne prihodke od strank (61 odstotkov) oziroma namerno izkoriščanje dobaviteljskih kreditov (57 odstotkov). Pomembni vzroki so še počasna obdelava računov in prezadolženost. Po ocenah podjetij približno tretjina strank namerno zamuja.
Glede prihodnosti plačilnih navad v naslednjih dveh letih je 22 odstotkov anketiranih podjetij pesimističnih in pričakuje poslabšanje, medtem ko jih 12 odstotkov upa na izboljšanje. V Sloveniji je pogled nekoliko bolj negativen, saj 24 odstotkov podjetij predvideva poslabšanje plačilnih navad, 13 odstotkov pa izboljšanje.
Preberite več:
Janez Klančar opozarja, da postaja upravljanje terjatev vse bolj zahtevno in tvegano. Podjetja naj bi zato čim prej začela proaktivno zavarovati svojo likvidnost in razmisliti o sodelovanju s profesionalnimi ponudniki storitev izterjave dolgov.
