Plin za 60 in nafta za 40 odstotkov nad decembrskimi napovedmi, OECD napoveduje skorajšnji dvig obrestne mere ECB

OECD je danes v vmesni gospodarski napovedi z naslovom “Preizkus odpornosti” ocenila, da bodo cene plina v letu 2026 v povprečju za 60 odstotkov in cene nafte za 40 odstotkov višje od decembrskih predpostavk. Kot je zapisala OECD, konflikt na Bližnjem vzhodu “preizkuša odpornost svetovnega gospodarstva”, ki ga je do konca februarja poganjala močna tehnološka naložbena dejavnost. Za evroobmočje OECD napoveduje skorajšnji dvig obrestne mere ECB, predvidoma v drugem četrtletju 2026, rast BDP pa je znižala na 0,8 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj od decembrske napovedi. Inflacijo v evroobmočju OECD ocenjuje na 2,6 odstotka, 0,7 odstotne točke več od prejšnje projekcije.

Napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije potrjujejo, da gre za širše upočasnjevanje. Nemčija bo letos po OECD projekcijah zrasla za 0,8 odstotka (0,2 manj od decembra), Italija za 0,4 odstotka (0,2 manj), Francija za 0,8 odstotka (0,2 manj). Skupna inflacija v G20 je po novem ocenjena na 4,0 odstotke, za 1,2 odstotne točke več od decembrske napovedi. Ameriška inflacija bo po OECD napovedih dosegla 4,2 odstotka, britanska pa 4,0 odstotke.

Blokada Hormuške ožine je po OECD oceni izničila vse predpogoje za okrevanje, ki so se obetali še konec februarja. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) se je skozi ožino v letu 2025 prevažalo okrog 20 odstotkov svetovne proizvodnje nafte in 25 odstotkov globalnega pomorskega naftnega prometa. Za utekočinjeni zemeljski plin je ožina edina izvozna pot za 93 odstotkov katarskega in 96 odstotkov emiratskega LNG, skupaj skoraj petino svetovnega trgovanja z LNG. OECD v projekcijah predpostavlja, da bodo cene nafte (Brent) in plina (TTF) v letu 2026 v povprečju za 40 oziroma 60 odstotkov višje od decembrskih predpostavk, s postopnim upadanjem od sredine leta naprej.

Države IEA so se 11. marca dogovorile, da bodo iz strateških rezerv na trg sprostile 400 milijonov sodov nafte, kar ustreza 20-dnevnemu pretoku skozi ožino pred konfliktom. OECD opozarja, da bo trajalo, preden bodo te dobave v celoti na voljo in preden se bodo zmanjšali primanjkljaji rafiniranih proizvodov. Ob nafti in plinu konflikt ogroža dobavne verige gnojil. Države Perzijskega zaliva so v letu 2024 izvozile 34 odstotkov svetovne sečnine, okrog 20 odstotkov diamonijevega fosfata in polovico žvepla. Cene sečnine so od sredine februarja zrasle za več kot 40 odstotkov. Če se bodo obdržale na teh ravneh, bo to po opozorilih OECD zarezalo v kmetijske pridelke in zvišalo globalne cene hrane v letu 2027.

Za monetarno politiko OECD napoveduje vse večje razlike med gospodarstvi. Dvig obrestne mere ECB, ki ga OECD predvideva za drugi letošnji kvartal, naj bi ostal v veljavi, dokler se inflacija ne vrne na cilj v letu 2027. Ameriška centralna banka po OECD projekcijah obrestne mere ne bo spreminjala vse do konca leta 2027, saj jedro inflacije (brez hrane in energije) v ZDA ostaja pri 3,0 odstotkih letos in 2,4 odstotka prihodnje leto. V evroobmočju jedro inflacije ostaja umirjeno pri 2,3 odstotka.

Ločeno od energetskega šoka je OECD zabeležila znižanje ameriških carinskih stopenj. Po odločbi vrhovnega sodišča ZDA, ki je razveljavilo carine, uvedene na podlagi zakona IEEPA (International Emergency Economic Powers Act), je efektivna carinska stopnja na ameriški uvoz padla na 9,9 odstotka z doslej predpostavljenih 14 odstotkov. Od 20. februarja velja enotna stopnja deset odstotnih točk na ves uvoz razen sektorskih carin in izjem, z največjim znižanjem za Kitajsko, Brazilijo, Indijo in Indonezijo. OECD ocenjuje, da bi bilo brez bližnjevzhodnega konflikta letošnjo globalno rast mogoče zvišati za 0,3 odstotne točke glede na december. Energetski šok je ta popravek v celoti izničil.

V neugodnem scenariju, v katerem cene nafte dosežejo 135 dolarjev za sod in se finančne razmere zaostrijo, bi se svetovni BDP po modelskih izračunih OECD znižal za okrog 0,5 odstotka, potrošniške cene pa zvišale za 0,9 odstotka, z najmočnejšimi učinki v azijskopacifiških gospodarstvih. V ugodnem scenariju hitrega konca konflikta bi se energetske cene vrnile na raven pred konfliktom, globalni BDP pa zvišal za 0,3 odstotka.