Na letošnjem sejmu Agra so predstavili rezultate projekta GeoCOOL Food, ki poudarja potencial uporabe plitve geotermalne energije za hlajenje hrane v manjših kmetijskih hladilnicah. Projekt, ki je stekel leta 2022, je prva celovita raziskava te tematike v Sloveniji in združuje strokovnjake Geološkega zavoda Slovenije, Instituta Jožef Stefan ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V projektu so na dveh pilotnih kmetijah v Juršincih in Podbočju leto dni spremljali okoljske pojave v obratih, izvedli energetske analize in pripravili tehnične ocene. V Podbočju so postavili tudi 100 metrov globoko raziskovalno vrtino, v katero so prvič v Sloveniji vgradili optične kable za nenehne meritve temperature.
Vodja projekta Nina Rman iz Geološkega zavoda opozarja, da plitva geotermalna energija doslej na področju kmetijstva ni bila izkoriščena za hlajenje. Doslej je bila v Sloveniji uporabljena zgolj za ogrevanje nekaj rastlinjakov. Posebne težave so naleteli že pri zbiranju podatkov, saj ni bilo evidenc o manjših kmetijskih hladilnicah. Prvi nepopoln seznam hladilnic bodo zdaj predali pristojnemu ministrstvu.
Pomen nizkih temperatur za podaljšanje svežine
Agronom Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete pojasnjuje, da nižje temperature pomembno vplivajo na ohranjanje kakovosti sadja in zelenjave. Znižanje temperature zmanjšuje proizvodnjo toplote v pridelkih, kar podaljšuje njihovo obstojnost, s čimer imajo tako prehranski kot ekonomski pomen.
Analize so pokazale, da je uporaba plitve geotermalne energije za hlajenje ekonomsko upravičena le v posebnih primerih, kjer so hkrati izpolnjeni tehnični in geološki pogoji. Po besedah Jorga Prestorja iz Geološkega zavoda je za uspeh ključnega pomena dobro načrtovanje, ki upošteva realno porabo energije ter uravnoteženo kombinacijo rabe za ogrevanje in hlajenje. Le na tak način lahko tla postanejo učinkovit hranilnik toplote in hladu.
Energetski strokovnjak Gašper Stegnar iz Instituta Jožef Stefan poudarja, da univerzalne rešitve ni, saj je prihranek energije najbolj odvisen od posamezne kmetije. Brez pomoči nepovratnih sredstev bi bila izvedba takšnih projektov za večino kmetij težko izvedljiva.
Preberite več:
Projekt GeoCOOL Food ni le pripravil prve smernice za tehnično uporabo plitve geotermalne energije v slovenskih hladilnicah, temveč je tudi odprl pomembno vprašanje nadaljnjega razvoja te tehnologije. Nina Rman izpostavlja, da je potencial za uporabo velik, a rešitve ne morejo biti standardizirane. Zdaj je naloga pristojnih ministrstev in interesnih skupin kmetov, da pripravijo jasna priporočila in podporne ukrepe.
