Slovenija bo s 1. marcem korenito spremenila način objavljanja predpisov. Novi Zakon o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije (ZOUL), ki ga je Državni zbor sprejel oktobra lani, nadomešča ureditev iz leta 1996 in prinaša celovito digitalizacijo postopka. Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije ob tem izgublja status javnega podjetja, objavljanje pa postaja za vse predlagatelje brezplačno.
Osrednja sprememba zadeva način izdajanja uradnega lista. Dosedanja praksa, po kateri je bil uradni list zbirka aktov s kazalom, se opušča. Po novem bo veljalo načelo “en akt, ena izdaja”, kar pomeni, da bo vsak predpis ali splošni akt objavljen posamično kot samostojna, verodostojna izdaja. Kot pojasnjuje Služba Vlade RS za zakonodajo, bo to omogočilo hitrejšo obdelavo odrejenih aktov in njihovo objavo praviloma še istega dne.
Sprememba je tesno povezana z novo tehnično infrastrukturo. Uradni list bo od 1. marca objavljen na spletišču Pravno-informacijskega sistema RS (PISRS), ne več na dosedanji spletni strani. Priprava aktov za objavo bo potekala prek modularnega ogrodja, spletnega informacijskega sistema, ki ga upravlja izdajatelj. V tem sistemu se bo izvedla tudi odreditev akta v objavo, zato se akti ne bodo več pošiljali izdajatelju po elektronski ali drugi poti. Predlagatelj objave bo odredbo podpisal s kvalificiranim elektronskim podpisom.
Za pravočasno objavo bo ključna ura oddaje. Če bo odreditev objave izvedena do 14. ure na delovni dan, bo akt objavljen istega dne. Po 14. uri ali na dan, ko izdajatelj ne dela, pa se objava prestavi na prvi naslednji delovni dan.
Novost, ki bo neposredno vplivala na javne institucije in občine, je ukinitev razglasnega dela uradnega lista. Javni pozivi, razpisi in druge razglasne vsebine se od 1. marca ne objavljajo več v uradnem listu, temveč na spletnih straneh predlagateljev. Če predlagatelj nima lastne spletne strani, se razglasna vsebina objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Predpisi, ki določajo obveznost objave razglasnih vsebin v uradnem listu, se morajo z ZOUL uskladiti v treh letih.
Zakon obenem zožuje nabor aktov, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu, in ga usklajuje z namenom 154. člena Ustave, po katerem morajo biti objavljeni predpisi. Obveznost objave se razširja še na akte, ki imajo naravo predpisa, in na splošne akte ter na tiste, za katere tako izrecno določa zakon.
Posledice reform čuti tudi Javno podjetje Uradni list RS, ki s 1. marcem izgubi status javnega podjetja in nadaljuje delo kot navadna gospodarska družba. V šestih mesecih mora uskladiti poslovanje, vključno s spremembo firme, ki ne sme več vsebovati besedila “uradni list”. Pravice industrijske lastnine, pridobljene med opravljanjem javne službe, mora prenesti na Republiko Slovenijo. Javno podjetje je ob teh spremembah že obvestilo predlagatelje, naj akte za februarsko objavo pošljejo najpozneje do 20. februarja.
Po pojasnilih Službe Vlade RS za zakonodajo je izdajatelj uradnega lista še vedno vladna služba za zakonodajo, kot je bil po zakonu iz leta 1996. Javno podjetje je vse to obdobje opravljalo le naloge zalaganja, ki pa z uvedbo elektronske izdaje in celovito digitalno podporo niso več potrebne. Brezplačnost objavljanja, ki jo uvaja ZOUL, je za občine in druge lokalne skupnosti praktična razbremenitev proračunov.
Celoten projekt je del obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela z načrtom za okrevanje in odpornost. Informacijske sisteme za digitalizirano pripravo in objavo aktov gradijo s finančnimi sredstvi tega mehanizma.
