Evropska jeklarska industrija bo po koncu junija zaščitena drugače in občutno bolj. Nova uredba, ki jo Bruselj mora sprejeti pred potekom obstoječih ukrepov 30. junija, podvaja dajatev za uvoz nad kvoto s 25 na 50 odstotkov ter za 47 odstotkov zmanjšuje količino jekla, ki v EU lahko vstopi brez carine. Za predelovalno industrijo, ki jeklo kupuje kot vhodno surovino, to ni abstraktno zakonodajno vprašanje, saj se višji stroški surovin prenesejo naprej po verigi.
Predlog COM(2025)726 final, ki ga je Evropska komisija vložila 7. oktobra lani, zamenjuje uredbo iz leta 2019, podaljšano junija 2024 za zadnji dve leti. Letna brezcarinska kvota se s 34,5 milijona ton skrči na 18,3 milijona ton, veljavno do leta 2031, s prvim pregledom v letu 2027, in zajema 28 skupin jeklarskih izdelkov.
Referenčno leto za določitev kvot je 2013. Komisija je to leto izbrala zavestno: pred razmahom kitajske jeklarske širitve, ki je v zadnjem desetletju preplavila svetovne trge s poceni jeklom in povzročila hud pritisk na evropske proizvajalce. Danes kitajske presežne zmogljivosti po ocenah Komisije obsegajo več sto milijonov ton letno, znatno več kot znaša celotna letna poraba EU.
Poleg kvot nova uredba od uvoznikov zahteva dokaz o tem, v kateri državi je bilo jeklo dejansko staljeno, ne le nazadnje predelano. Namen je zapreti pot obhajanju kvot prek pretovarjanja jekla skozi tretje države. Svet EU, ki je decembra sprejel pogajalski mandat, je za to določil 1. oktober 2026, tri mesece pozneje od prvotnega predloga, da se uvozniki in carinski organi sploh lahko prilagodijo.
Vlada je 5. marca sprejela stališče in predlog načeloma podprla. A “načeloma” ni brez teže. Ljubljana zahteva, da nova pravila upoštevajo interese celotne verige – ne le jeklarjev, ampak tudi predelovalcev, ki jeklo kupujejo. V Sloveniji razmerje med njimi ni niti približno uravnoteženo. Po analizi bonitetne hiše CompanyWall za Lider.si je v letu 2024 pri nas v proizvodnji kovin delovalo 95 podjetij ter 5.315 podjetij v predelavi kovinskih izdelkov. Na vsakega jeklarskega proizvajalca pride 56 predelovalcev. Pri 50-odstotni dajatvi za uvoz nad kvoto bodo ti plačali razliko.
| JEKLARSKI SEKTOR V SLOVENIJI, 2024 | |
|---|---|
| Dejavnost | Število podjetij |
| Proizvodnja kovin | 95 |
| Surovo železo, jeklo, ferozlitine | 5 |
| Jeklene cevi, votli profili in fitingi | 8 |
| Primarna predelava železa in jekla | 13 |
| Plemenite in neželezne kovine | 9 |
| Livarstvo | 60 |
| Predelava kovinskih izdelkov | 5.315 |
| Gradbeni kovinski izdelki | 765 |
| Kovanje, stiskanje, valjanje kovin | 90 |
| Površinska in mehanska obdelava kovin | 3.463 |
| Orodje, ključavnice, jedilni pribor | 324 |
| Drugi kovinski izdelki | 624 |
| Ostalo | 49 |
*število aktivnih podjetij po dejavnosti, 2024 | |
Ta napetost je v Bruslju med pogajanji jasno prišla na dan. Svet EU je v svojem mandatu zapisal, da mora unijski interes upoštevati vse gospodarske akterje v verigi, kar je bil jasen odziv na pritisk predelovalne industrije zoper Komisijin prvotni predlog. Analitiki bruseljskega inštituta Bruegel so oktobra opozorili še na dimenzijo WTO: zaščitni ukrepi so po mednarodnih pravilih dovoljeni kot začasna rešitev, ne trajna. Uredba, ki velja do 2031, po njihovi oceni verjetno krši obveznosti iz prostotrgovinskih sporazumov EU z nekaterimi izvoznicami jekla.
Komisija na te očitke ni odgovorila. Parlament svojega stališča še ni sprejel – od tega pa je odvisno, ali je junijski rok sploh dosegljiv.
En odgovor
To lahko pomeni, da bo domača proizvodnja jekla bolj konkurenčna, posledično pa tudi več naložb v evropsko jeklarsko industrijo.