Po letu, v katerem se je slovensko gospodarstvo komaj izognilo stagnaciji, se obeti za leto 2026 obračajo v bolj optimistično smer. Napovedi domačih in mednarodnih ustanov kažejo, da bi se gospodarska rast prihodnje leto lahko znova okrepila in se približala dvema odstotkoma ali jih celo presegla. To sicer še ni raven, ki bi omogočala večje razvojne preskoke, a po letu nizke rasti pomeni jasno spremembo smeri.
Leto 2025 se bo po trenutnih ocenah končalo z rastjo med 0,7 in enim odstotkom. Gre za skromno številko, ki odraža kombinacijo šibkega tujega povpraševanja, zadržanosti podjetij pri investicijah in splošne negotovosti v mednarodnem okolju. Prav zato je pričakovani pospešek v letu 2026 toliko bolj opazen.
Rast, ki bo deloma tudi statistična
Po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi gospodarska rast leta 2026 dosegla okoli 2,1 odstotka. Banka Slovenije napoveduje 2,2-odstotno rast, analitika Gospodarske zbornice Slovenije pa je še nekoliko bolj optimistična in govori o 2,4 odstotka. Skupna srednja ocena se tako ustavi pri približno 2,2 odstotka.
Del tega pospeška ima tudi povsem tehnično ozadje. Kot opozarjajo ekonomisti, je bil padec bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju letošnjega leta dovolj izrazit, da se bo v primerjavi z njim že prihodnje leto pokazala višja medletna rast. Poleg tega bo leto 2026 imelo tri delovne dni več, kar samo po sebi pomeni okoli 0,4 odstotne točke dodatne rasti.
Investicije kot glavni motor okrevanja
Pomemben del rasti naj bi tudi v prihodnjem letu izhajal iz investicij. V Banki Slovenije ocenjujejo, da bodo državne naložbe, povezane s koriščenjem evropskih sredstev, ostale eden ključnih dejavnikov gospodarske aktivnosti. Ob tem pričakujejo tudi postopno okrevanje zasebnih investicij, saj se umirja trgovinska negotovost, denarna politika pa postaja manj restriktivna.
Poseben pomen ima dogajanje v Nemčiji, ki je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Tam so napovedane obsežne investicije v infrastrukturo, kar bi lahko posredno spodbudilo tudi slovenska podjetja, zlasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Izvoz se bo pobiral počasneje
Tudi v UMAR-ju pričakujejo, da se bo z nekoliko višjo rastjo tujega povpraševanja postopno okrepil izvoz. Rast investicij bo usmerjena predvsem v povečanje zmogljivosti izvozno usmerjenih podjetij in v gradbene projekte. Po obdobju zastoja naj bi se znova začele povečevati tudi stanovanjske investicije, ki imajo pomemben vpliv na domače gospodarstvo.
Kljub boljšim obetom ostajajo tveganja izrazita. V Banki Slovenije in UMAR-ju opozarjajo na negotovosti v mednarodnem okolju, geopolitična tveganja in odprta vprašanja glede globalne trgovine. Doma pa Slovenijo bremenijo dolgoročni strukturni izzivi, od demografije do produktivnosti.
Ekonomisti ob tem opozarjajo tudi na možnost, da bi gospodinjstva zaradi negotovosti ohranila ali celo povečala varčevanje, kar bi zaviralo potrošnjo. Posebej izpostavljena so tudi tveganja v avtomobilski, strojni in elektroindustriji, kjer okrevanje naročil še ni zagotovljeno.
Inflacija se umirja, a ne tako hitro, kot bi si želeli
Inflacija se bo po ocenah prihodnje leto znižala, vendar ne bo dosegla ciljne ravni okoli dveh odstotkov. Konec letošnjega leta bo po ocenah znašala okoli 2,5 odstotka, predvsem zaradi višjih cen hrane, rasti stroškov dela in tudi nekaterih davčnih sprememb.
V letu 2026 naj bi inflacija padla na približno 2,3 odstotka. Glavni pritisk bodo še naprej predstavljale cene storitev, saj se stroški dela vse bolj prenašajo v končne cene. Dodatni dejavnik bo uvedba zimskega regresa, ki bo prek višjih stroškov dela in potrošnje nekoliko prispevala k inflaciji.
Na trgu dela se večjih pretresov ne pričakuje. Število prostih delovnih mest se je stabiliziralo, zaposlenost pa naj bi se rahlo povečala in dosegla okoli 945.000 delovno aktivnih. Brezposelnost bo ostala nizka, kar pomeni, da bo pomanjkanje delovne sile še naprej omejevalo hitrejšo rast.
Preberite več:
Sheme, kot je skrajšani delovni čas, bodo še naprej blažile pritiske v predelovalnih dejavnostih in pomagale ohraniti delovna mesta, ki bi jih sicer izgubili.
