Evropski poslanci so včeraj v Strasbourgu s tesno večino odločili, da bodo od Sodišča EU zahtevali mnenje o združljivosti trgovinskega sporazuma z Mercosurjem s pogodbami unije. Za napotitev na sodišče je glasovalo 334 poslancev, proti 324, vzdržanih je bilo 11. Postopek potrjevanja dogovora, ki so ga v Paragvaju podpisali šele v soboto, se bo precej zavlekel.
Evropska komisija je odločitev parlamenta ostro kritizirala. “Odločitev parlamenta prihaja v času, ko evropski proizvajalci in izvozniki nujno potrebujejo dostop do novih trgov ter ko mora Evropska unija izpolniti svoje cilje na področju diverzifikacije in pokazati, da ostaja zanesljiva in predvidljiva trgovinska partnerica,” je sporočil tiskovni predstavnik komisije Olof Gill. Dodal je, da so po mnenju komisije vsa vprašanja, ki jih v sprejeti resoluciji odpira parlament, neutemeljena, saj so bila v pogovorih s poslanci že obsežno naslovljena. Pred odločanjem o nadaljnjih korakih se bo komisija posvetovala z državami članicami in evropskimi poslanci.
Trgovinski komisar Maroš Šefčovič je na družbenem omrežju X zapisal, da komisija odločitev obžaluje. “Medtem ko evropski izvozniki potrebujejo gotovost, predvidljivost in dostop do novih trgov, se je Evropski parlament odločil znova odpreti že rešena vprašanja,” je poudaril. Komisija sicer lahko sporazum začne uporabljati začasno še pred potrditvijo parlamenta, če to podprejo države članice. Kot poroča Euronews, bodo o tej možnosti voditelji EU razpravljali na današnjem izrednem vrhu, posvečenem transatlantskim odnosom.
Sodišče EU bo presojalo, ali je dogovor skladen z evropskimi pogodbami. Če bo mnenje negativno, sporazuma v sedanji obliki ne bo mogoče uveljaviti. Kot navaja portal Politico, sodišče za pripravo takšnega mnenja običajno potrebuje od 18 do 24 mesecev.
Kmetje pred parlamentom izbruhnili v veselje
Pred parlamentom v Strasbourgu so v torek in sredo protestirali kmetje iz več držav EU. Po policijskih ocenah se jih je zbralo približno 4500, pripeljali pa so skoraj tisoč traktorjev. Kot poroča France 24, so prišli predvsem iz Francije, pa tudi iz Italije, Belgije in Poljske. Ko je prišel izid glasovanja, so pred parlamentom izbruhnili v veselje.
“Na tem smo že mesece in mesece, leta,” je po razglasitvi rezultata dejal evforični Quentin Le Guillous, vodja francoskega združenja mladih kmetov. “Nocoj grem domov, poljubil bom vse in svojim otrokom povedal: uspelo nam je, lahko smo ponosni.” Protestniki so na traktorje pritrdili transparente z napisi “Stop Mercosur” in “Ursula, pojdi domov”.
Kmetje nasprotujejo pritoku cenejšega blaga, proizvedenega po nižjih standardih in s prepovedanimi pesticidi. Kot je za AFP dejal generalni sekretar francoskega kmetijskega sindikata FNSEA Hervé Lapie, kmetje niso nameravali popustiti.
Irsko združenje kmetov je glasovanje pozdravilo kot “odličen rezultat” za kmetijske organizacije po vsej Evropi. Predsednik združenja Francie Gorman je dejal, da so kmetijske organizacije v okviru evropske krovne zveze Copa lobirale dan in noč. “Napotitev na sodišče je bila pravilna odločitev za ta in prihodnje trgovinske sporazume,” je poudaril.
Pomisleki glede pravne strukture
Poslanci, ki so predlagali napotitev, izpostavljajo, da je Evropska komisija sporazum razdelila na dva dela – trgovinskega in političnega. S tem je po njihovem mnenju nacionalnim parlamentom odvzela možnost soodločanja, saj trgovinski del zahteva le kvalificirano večino v Svetu EU in soglasje Evropskega parlamenta, ne pa tudi ratifikacije v vseh 27 državah članicah.
Sporni je tudi mehanizem za uravnoteženje. Ta bi državam Mercosurja omogočil zahtevati kompenzacijske ukrepe, če bi prihodnja evropska zakonodaja zmanjšala njihov izvoz v Evropo. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko ohromilo sposobnost EU, da sprejema nove okoljske ali zdravstvene predpise.
Ko je Evropska komisija leta 2015 na sodišče napotila trgovinski sporazum s Singapurjem, je sodišče za mnenje potrebovalo skoraj dve leti.
Njemačka poziva k začasni uporabi
Nemški kancler Friedrich Merz je odločitev parlamenta označil za “obžalovanja vredno” in ocenil, da napačno presoja geopolitične razmere. “Prepričani smo o zakonitosti sporazuma. Brez nadaljnjega odlašanja. Sporazum je treba zdaj začasno uporabiti,” je zapisal na družbenem omrežju X. Nemška avtomobilska in kemična industrija sta sporazum podprli, saj bi odpravil visoke carine na izvoz v Južno Ameriko.
Tudi Bernd Lange, predsednik parlamentarnega odbora za trgovino, je glasovanje označil za “popolnoma neodgovorno” in “zelo škodljivo za naše gospodarske interese”. Po njegovem bi nasprotniki morali preprosto glasovati proti ratifikaciji, namesto da uporabljajo zavlačevalne taktike pod krinko pravne presoje.
Glasovanje je pokazalo globoko razdeljenost parlamenta. Največji politični skupini, Evropska ljudska stranka in Socialisti ter demokrati, sta sporazum podprli in glasovala proti napotitvi na sodišče. A v obeh taborih so bili poslanci, ki so glasovali drugače od svoje skupine. Vodja EPP Manfred Weber je sporazum označil za “protitumpovski dogovor”, ki dokazuje, da Evropa še vedno stavi na pravila.
Skupina Obnovimo Evropo, Zeleni in Levica so podprle napotitev in večinoma nasprotujejo sporazumu. Skrajno desna skupina Domoljubi za Evropo je prav tako glasovala za napotitev, njen predsednik Jordan Bardella pa ni imel pomislekov, da bi glasoval skupaj z levico.
Parlamentarna skupina Domoljubi za Evropo je ob sporazumu vložila tudi predlog nezaupnice proti Komisiji. Glasovanje bo danes. Za sprejetje bi potrebovali dvotretjinsko večino, a je ne bo. To bi bila že četrta nezaupnica proti von der Leynovi od začetka njenega mandata.
Slovenski kmetje vztrajajo pri nasprotovanju
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je sporazumu nasprotovala že pred podpisom. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je večkrat opozoril, da bi sporazum imel za slovenski kmetijski sektor izrazito negativne posledice. “Povečan uvoz cenejših kmetijskih proizvodov bi občutno poslabšal konkurenčni položaj slovenskih kmetov, obenem pa bi se na evropski trg uvažala živila nižje kakovosti,” je poudaril.
Slovenija je v Svetu EU sporazum sicer podprla. Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je pred glasovanjem članic dejala, da so varovalke za zaščito evropskih kmetov dovolj močne. Slovenski strokovnjaki po njenih navedbah ocenjujejo, da bodo učinki sporazuma za Slovenijo pozitivni. KGZS je vlado pozvala k sestanku, na katerem bi razjasnili, kateri ukrepi iz sporazuma bodo zaščitili slovenskega kmeta.
Tudi Sindikat kmetov Slovenije je pozval k zaščiti domače proizvodnje. “V Južni Ameriki kmetje uporabljajo pesticide, ki so v Evropski uniji že leta prepovedani, ter antibiotike in hormone v živinoreji,” je opozoril Anton Medved iz sindikata. Združenje slovenske kmečke iniciative je glasovanje parlamenta pozdravilo kot “edino pravilno pot, da se reši EU kmetijstvo in zavaruje EU potrošnik”.
Boštjan Slemenšek iz združenja je ob tem opozoril, da so skupaj s KGZS, Zvezo slovenske podeželske mladine, Zvezo kmetic Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov in Društvom slovenski kmet na vlado in kmetijsko ministrstvo naslovili sklop štirih najbolj perečih zahtev.
Pogajanja so trajala več kot 25 let. Začela so se leta 1999, a so večkrat zastala, predvsem zaradi nasprotovanja evropskih proizvajalcev govejega mesa. Sporazum, ki so ga 17. januarja v paragvajski centralni banki podpisali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in voditelji držav Mercosurja – Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja – naj bi ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, z več kot 700 milijoni potrošnikov.
Za sporazum se je 9. januarja v Svetu EU izreklo 21 držav članic, pet jih je glasovalo proti – Avstrija, Francija, Madžarska, Irska in Poljska – Belgija pa se je vzdržala. Sporazum predvideva odpravo carin na več kot 90 odstotkov dvostranske trgovine. EU naj bi prihranila približno štiri milijarde evrov letnih carin, evropski izvoz v Mercosur pa naj bi se po ocenah povečal za 39 odstotkov.
Kritiki opozarjajo, da bo sporazum odprl vrata 99.000 tonam govejega mesa, 180.000 tonam perutninskega mesa in 200.000 tonam sladkorja letno iz Južne Amerike. Kmetijski lobi COPA-COGECA, ki zastopa 23 milijonov evropskih kmetov, je sporazum označil za “zelo temen trenutek”.
