Evropska komisija je decembra potrdila zamik zakonodaje “Buy European” na januar 2026. Tiskovni predstavnik Komisije je za Euronews pojasnil, da je podpredsednik Stéphane Séjourné predlog preložil zaradi razhajanj med državami članicami o uvedbi “evropske preference” pri javnih naročilih.
Francija že leta zagovarja usmeritev večjih pogodb k evropskim podjetjem. “Bistveno je napredovati v sektorjih, kot so avtomobili, kemikalije, jeklo in farmacija,” je dejal francoski delegat za industrijo Sébastien Martin. Nemčija se je pridružila pozivu za zaščito strateških sektorjev, a devet držav, med njimi Češka, Estonija, Finska in Irska, je v skupni izjavi svarilo pred posledicami ekonomskega zapiranja.
Uvoz kitajskega blaga v EU medtem narašča. Podatki kitajske carine kažejo 14,8-odstotno letno rast, v Italiji kar 25,4-odstotno. Centre for European Reform v poročilu Ditchley 2024 ugotavlja, da programi “Buy European” vključujejo “značilne neučinkovitosti” in da je gospodarska varnost “vsaj kratkoročno v nasprotju z učinkovitostjo”.
Slovenija
Kampanja “Naša super hrana” od leta 2016 promovira domače izdelke s shemo “Izbrana kakovost – Slovenija”. “Lokalna hrana ima veliko vrednost, je sveža, bogata s hranili in nosi zgodbo ljudi in pokrajin, kjer raste,” je ob Tednu slovenske hrane dejala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić.
Številke Statističnega urada za leto 2024 kažejo drugačno sliko. Samooskrba z jajci dosega 87 odstotkov, z žiti 81 in z mesom 79 odstotkov. Pri zelenjavi pade na 36 odstotkov, pri sadju na 27. Zunanjetrgovinski primanjkljaj pri agroživilskih proizvodih znaša 1,5 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa le 60 odstotkov. Ob popolni omejitvi uvoza bi zaloge sadja in zelenjave zadoščale le nekaj mesecev, opozarja ministrstvo.
Srbija
Srbija je leta 2004 pod okriljem ministrstva za trgovino zagnala akcijo “Kupujmo domaće – obnovimo Srbiju”, a je kampanja zamrla zaradi usklajevanja z evropsko zakonodajo. Milan Ristić, predsednik združenja “Moja Srbija”, že leta opozarja, da nikoli ni zares zaživela. “Ko damo 100 dinarjev za domači proizvod, do 95 dinarjev ostane v državi. Če istih 100 dinarjev damo za uvozni proizvod, največji delež izstopi iz denarnih tokov Srbije,” pojasnjuje.
Srbija je kljub temu neto izvoznica hrane. Ministrstvo za kmetijstvo in Republiški zavod za statistiko poročata, da je izvoz kmetijskih in prehrambenih izdelkov v letu 2024 znašal 5,14 milijarde evrov, več kot petino celotnega izvoza države. Srbija je po podatkih FAOSTAT tretji največji svetovni proizvajalec sliv, za Kitajsko in Romunijo, ter tretji največji proizvajalec malin, za Rusijo in Mehiko.
Hrvaška
Hrvaška gospodarska zbornica izvaja kampanjo “Kupujmo hrvatsko” že skoraj tri desetletja. Direktorica sektorja za trgovino Maja Bogović je pozvala potrošnike, naj izbirajo izdelke z znakoma “Hrvatska kvaliteta” in “Izvorno hrvatsko”. Zbornica ocenjuje, da bo decembrska potrošnja dosegla 2,5 milijarde evrov.
Italija
Italija ima 897 zaščitenih geografskih označb, največ v EU. Poročilo ISMEA-Qualivita 2025 kaže, da je izvoz izdelkov z označbo DOP in IGP prvič presegel 12 milijard evrov in dosegel 12,3 milijarde, kar je 8,2-odstotna rast. Vinski izvoz DOP in IGP je znašal 7,19 milijarde evrov. Sektor zaposluje 864.000 ljudi.
Avstrija
Avstrija je prvič od leta 2007 beležila zunanjetrgovinski presežek. Statistics Austria poroča, da je izvoz znašal 191 milijard evrov, uvoz pa 189 milijard. Presežek 1,74 milijarde evrov je štirikrat višji kot pred 16 leti. Največji presežek ima država z ZDA, 8,5 milijarde evrov, največji primanjkljaj pa s Kitajsko, 10,2 milijarde evrov.
Nemčija
Coca-Cola je avgusta v Nemčiji zagnala kampanjo “Made in Germany”, v kateri poudarja, da 97 odstotkov pijač proizvaja v 13 nemških obratih. Kampanja je odgovor na bojkote ameriških izdelkov na Danskem in v Kanadi. “Ameriške korporacije so v paniki, ker mnogi Evropejci zavračajo ameriško politiko. Zato začenjajo te ‘kampanje objemov’,” je za Der Spiegel komentiral strokovnjak za blagovne znamke Arnd Zschiesche.
Francija
Francija ima od leta 2011 certifikat “Origine France Garantie”, ki zagotavlja, da vsaj polovica dodane vrednosti izdelka nastane v državi. Oznaka Made in France velja za zagotovilo kakovosti tudi pri tujih potrošnikih.
Zamik pobude “Buy European” na januar 2026 kaže, kako težko je v EU doseči soglasje o zaščiti domače industrije. Medtem države članice ostajajo prepuščene lastnim kampanjam, katerih učinek je odvisen predvsem od proizvodnih zmogljivosti in cenovne konkurenčnosti domačih izdelkov.
Italija in Avstrija beležita izvozne presežke, Slovenija in Srbija pa se soočata z nasprotnimi izzivi: prva z nizko samooskrbo pri sadju in zelenjavi, druga z odsotnostjo vladne podpore kljub močni izvozni poziciji. Kitajski uvoz medtem raste, evropska industrija pa čaka na odgovor Bruslja.
