Inflacija v evrskem območju bi lahko padla občutno pod pričakovanja, opozarja guverner italijanske centralne banke in član sveta ECB Fabio Panetta. Posebno pozornost po njegovih besedah zasluži poceni kitajski uvoz, ki v zadnjih dveh letih v vse večjih količinah prihaja na evropski trg.
Na finančni konferenci Assiom-Forex v Benetkah je Panetta navedel konkretne podatke. Obseg kitajskega uvoza v evrsko območje se je od začetka leta 2024 povečal za 27 odstotkov, cene teh izdelkov pa so se v istem obdobju znižale za osem odstotkov. Ta dvojni pritisk, več blaga po nižjih cenah, že vpliva na cene izdelkov, ki so neposredno izpostavljeni kitajski konkurenci.
“Dezinflacijski vpliv zaenkrat ostaja omejen, a je že viden, in bi se v prihodnjih mesecih lahko okrepil,” je dejal Panetta, kot poroča Reuters.
Januarski podatki Eurostata te skrbi podkrepljujejo. Medletna rast cen v evrskem območju je padla na 1,7 odstotka, najnižjo raven od septembra 2024, opazno pod dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke. Osnovna inflacija, ki izključuje nestanovitne cene energije in hrane, se je znižala na 2,2 odstotka, najmanj od oktobra 2021. Cene energentov so se medletno znižale za 4,1 odstotka, k padcu pa sta prispevala tudi krepitev evra nad 1,20 dolarja in ugodnejše razmere na energetskih trgih.
ECB je na februarskem zasedanju pričakovano ohranila ključno obrestno mero pri dveh odstotkih, že petič zapored. Predsednica Christine Lagarde je ponovila, da se bo centralna banka odločala od zasedanja do zasedanja, na podlagi podatkov. Približno 85 odstotkov ekonomistov, ki jih je anketiral Reuters, pričakuje nespremenjene obrestne mere do konca leta, čeprav manjšina, med njimi Bank of America, še naprej računa na eno znižanje za 25 bazičnih točk marca.
Marčevske projekcije strokovnjakov ECB bodo po Panettovih besedah odločilne. Decembrske napovedi so predvidevale povprečno inflacijo 1,9 odstotka za leto 2026 in 1,8 odstotka za 2027, torej že pod ciljno ravnjo. Januarski padec na 1,7 odstotka nakazuje, da bi nove projekcije te ocene lahko še znižale, zlasti ob upoštevanju krepitve evra in naraščajočega kitajskega izvoznega pritiska.
Panetta je opozoril, da tveganja za inflacijo obstajajo v obe smeri. Napetosti na energetskih trgih, višje cene surovin ali nadaljnje drobljenje globalnih dobavnih verig bi inflacijo lahko potisnili navzgor. Okrepitev evra in morebitni popravki na finančnih trgih, kjer vrednotenja delnic in obveznic morda ne odražajo v celoti gospodarskih tveganj, pa bi jo lahko še dodatno zavrli.
Slovenija medtem ohranja višjo inflacijo od povprečja evrskega območja. Po podatkih Statističnega urada je januarska inflacija, merjena z evropskim merilom HICŽP, znašala 2,4 odstotka, po nacionalnem merilu pa 2,6 odstotka. K rasti cen so v največji meri prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač za 4,2 odstotka na letni ravni.
Kitajska presežne proizvodne zmogljivosti ob upočasnjenem domačem povpraševanju vse bolj usmerja na izvoz, kar v Evropi pritiska na cene industrijskih izdelkov, od električnih vozil do elektronike. Vprašanje, ki ga Panettov govor zastavlja, je, ali gre za prehoden pojav ali trajno spremembo. Če se bo trend nadaljeval, bo morala ECB resno razmisliti o tem, da inflacija dlje časa ostane pod dvoodstotnim ciljem, in temu prilagoditi denarno politiko.
