Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je opozorila na izsledke analize, ki kažejo, da poceni nakit s spletnih platform pogosto vsebuje nevarne količine težkih kovin. Na videz je tak nakit podoben tistemu iz klasičnih trgovin, toda laboratorijski rezultati iz Danske, na katere se sklicuje ZPS, so pokazali precejšnje razlike v kakovosti in varnosti.
Danska potrošniška organizacija je v pregledu kupila 23 kosov poceni nakita: 16 na spletnih tržnicah, kot so AliExpress, Amazon, eBay, Shein, Temu in Wish, ter 7 v klasičnih trgovinah. Za vsak kos so plačali približno 18 evrov, kar je znesek, pri katerem potrošniki običajno pričakujejo varne materiale. A analiza je pokazala, da spletni nakupi pogosto pomenijo precej večje tveganje.
Rezultati so jasni: šest od šestnajstih kosov nakita s spletnih tržnic je vsebovalo nevarne količine kadmija ali pa se je iz njih sproščal prekomeren nikelj. Pri treh kosih, označenih kot 925 sterling silver, so strokovnjaki ugotovili, da so bili skoraj v celoti izdelani iz kadmija. To pomeni, da je bila oznaka, ki naj bi zagotavljala 92,5-odstotno vsebnost srebra, popolnoma zavajajoča.
Nikelj in kadmij: najpogostejša tveganja pri nošenju poceni nakita
V nakitu iz klasičnih trgovin, kot so H&M, Zara ali Gina Tricot, so testi pokazali neprimerljivo boljšo sliko. Ti izdelki niso vsebovali škodljivih težkih kovin, pri enem kosu pa je bil zaznan le minimalen izpust niklja, ki je bil še vedno v dovoljenih mejah.
Pri nakitu s spletnih tržnic pa so bile odstopanja ekstremna. Sproščanje niklja je bilo v posameznih primerih od tri- do kar 205-krat nad zakonsko dovoljeno mejo. Nikelj je eden najpogostejših kontaktnih alergenov in je odgovoren za številne kožne reakcije, izpuščaje ter kronične ekceme. Približno desetina prebivalcev je nanj alergična, alergija pa je trajna.
Še bolj problematičen je kadmij. Gre za kovino, ki je razvrščena med rakotvorne snovi in lahko povzroča poškodbe kosti ter ledvic. Njena prisotnost v nakitu je strogo omejena, saj predstavlja zdravstveno tveganje že v manjših količinah. Testi danskih strokovnjakov pa so pokazali primere, kjer je nakit s spletnih platform Wish in eBay vseboval več kot 95 odstotkov kadmija, kar je 9500-krat nad dovoljeno mejo.
To pomeni, da je izdelek, označen kot “925 srebro”, v resnici skoraj v celoti sestavljen iz materiala, ki na evropskem trgu sploh ne bi smel biti v obtoku. ZPS zato opozarja, da oznake na spletnih platformah nikakor niso zanesljivo jamstvo kakovosti ali varnosti.
Kadmij se pogosto uporablja, ker je poceni, težak in daje videz kovinske kakovosti. Zaradi tega se uporablja za izdelke, ki morajo delovati dragocenije, kot v resnici so. A potrošnik, ki pri nakupu gleda predvsem na videz ali težo, pogosto ne ve, kaj v resnici prinaša domov.
Priporočila ZPS za bolj varno uporabo poceni nakita
ZPS potrošnikom svetuje, naj bodo pri nakupu poceni nakita s spletnih platform veliko bolj previdni, kot so bili do zdaj. Mnogi izdelki so cenovno privlačni, a je tveganje pri nošenju takšnega nakita lahko precejšnje. Zato predlagajo nekaj praktičnih smernic:
– Poceni nakit odstranite med spanjem, športnimi dejavnostmi in ko se potite.
– Izogibajte se stiku takšnega nakita z usti.
– Otroci naj poceni nakit nosijo le občasno in ne vsak dan.
– Ljudje z alergijo na nikelj naj kupujejo le nakit s preverjenimi certifikati.
– Ob pojavu izpuščaja nakit takoj odstranite. Če je reakcija močnejša, obiščite zdravnika.
ZPS poudarja, da so škodljive kemikalije v vsakdanjih izdelkih resna težava, ki se je pogosto sploh ne zavedamo. Ker se težke kovine v telesu kopičijo, učinki niso vidni takoj. A posledice se lahko pojavijo kasneje in so lahko dolgotrajne. Potrošniške organizacije zato pozivajo k strožjemu nadzoru in omejevanju uporabe nevarnih snovi v izdelkih, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan.
Videz vara: spletne platforme ponujajo količino, ne nujno kakovost
Kupovanje nakita prek spleta je zadnja leta postalo del vsakdana. Cene so nizke, izbira je ogromna, izdelki so privlačni. A prav ta kombinacija odpira vrata tudi izdelkom, ki ne izpolnjujejo osnovnih varnostnih standardov. Za razliko od klasičnih trgovin spletnim platformam ni treba izpolnjevati enakih meril nadzora, pogosto nimajo jasnega izvora izdelka in lahko ponujajo ponaredke.
Danska raziskava tako še enkrat potrjuje razkorak med izdelki, ki jih lahko kupimo v fizičnih trgovinah, in tistimi, ki se prodajajo prek velikih spletnih tržnic. Razlika ni le v ceni ali embalaži, temveč v sami sestavi materialov.
Preberite več:
Potrošniki pri spletnem nakupu tvegajo, da izberejo izdelek, ki je videti kakovosten, a v ozadju skriva precej bolj tvegan profil. Zato ZPS opozarja, da se je pri nakitu, ki ga nosimo na koži vsak dan, smiselno odločiti za preverjene prodajalce in jasne certifikate.
