Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT), s katero Slovenija prenaša preostale določbe evropske Direktive 2024/1640. Rok za prenos je 10. julij 2026. Predlog uvaja poenoten sistem dokazovanja pravnega interesa za dostop do registra dejanskih lastnikov (RDL), ki ga pri AJPES-u vodi več kot 200.000 vpisanih poslovnih subjektov.
Od avgusta 2025, ko je začela veljati prejšnja novela ZPPDFT-2C, javni dostop do registra ni več mogoč. Sprememba je sledila sodbi Sodišča Evropske unije iz leta 2022, ki je ugotovilo, da popolnoma javen vpogled v lastniške podatke krši temeljno pravico do zasebnosti. Novi predlog ta okvir nadgrajuje in določa skupine, za katere se pravni interes domneva. Med njimi so novinarji, raziskovalci in nevladne organizacije, kar je Ministrstvo za finance izrecno potrdilo po kritikah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je opozarjala na morebitno zoženje transparentnosti.
Evropsko javno tožilstvo (EPPO), Europol in drugi nadzorni organi EU bodo po novi ureditvi imeli neposreden in neomejen elektronski dostop do podatkov. Nadzor nad lastniškimi strukturami podjetij se s tem seli z nacionalne na nadnacionalno raven. AJPES je že napovedal tehnične nadgradnje sistema RDL, ki bodo omogočile avtomatizirano preverjanje neskladij in povezovanje z registri drugih držav članic.
Za podjetja z zapletenim lastništvom to pomeni večjo izpostavljenost. Zakon za nepravilnosti pri vpisu dejanskih lastnikov predvideva globe od 12.000 do 120.000 evrov za pravne osebe in od 800 do 4.000 evrov za odgovorne posameznike. Povečuje se tudi pomen pravočasnega in ažurnega poročanja, saj se podatki v registru po novi ureditvi samodejno primerjajo z drugimi javnimi evidencami.
Predlog uvaja tudi bolj urejen postopek za čezmejni dostop. Upravičen interes, priznan v eni državi članici, se bo pod določenimi pogoji upošteval tudi v drugi. Za podjetja z mednarodnim poslovanjem to poenostavi preverjanje poslovnih partnerjev, lastnikom pa se s tem krog institucij z vpogledom v njihove podatke občutno širi.
V izjemnih primerih, denimo ob tveganju izsiljevanja ali goljufij, bo dostop do posameznih podatkov mogoče omejiti. Ministrstvo pričakuje, da bodo takšne izjeme redke.
Preberite več:
Predlog je v javni obravnavi, rok za pripombe še ni potekel. Ministrstvo za finance mora celoten prenos direktive zaključiti do 10. julija 2026, AJPES pa do takrat pripraviti informacijski sistem za naprednejšo obdelavo podatkov. Za podjetja, ki imajo v registru zastarele ali nepopolne vpise, je zdaj pravi čas za uskladitev.
En odgovor
Pošteni se nimajo česa bati.