Davčni prihodki od podjetij so se v letu 2025 zmanjšali za desetino. Del padca pojasnjuje visok poračun v letu 2024, a za celovit odgovor bo treba počakati na podatke AJPES in letno poročilo FURS.
Slovenska podjetja so v letu 2025 v državni proračun vplačala 1,715 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), kar je za 193 milijonov evrov oziroma 10,1 odstotka manj kot leto prej. Podatki izhajajo iz letnega pregleda javnofinančnih gibanj Ministrstva za finance za januar 2026. Gre za izrazit obrat glede na leto 2024, ko so se prihodki iz naslova DDPO povečali za skoraj 37 odstotkov.
Na podatek je opozoril davčni svetovalec mag. Ivan Simič, ki je primerjal javnofinančne podatke za zadnja tri leta. Simič je obenem ugotovil neskladja pri seštevkih v objavljenih tabelah ministrstva in ekonomiste pozval k preverjanju izračunov.
Padec prihodkov od DDPO za 193 milijonov evrov je treba umestiti v širši okvir. Leto 2024 je bilo pri tem davku izjemno; poračun za leto 2023, ki ga podjetja plačajo v prvem četrtletju naslednjega leta, je bil nenavadno visok. Kot je razvidno iz polletnega pregleda javnofinančnih gibanj Ministrstva za finance iz julija 2025, so bile mesečne akontacije DDPO v letu 2025 dejansko višje kot leto prej, a celoten prihodek je bil nižji ravno zaradi visokega enkratnega poračuna v prejšnjem letu. Del padca je torej statistični bazni efekt, ne nujno odraz slabšega poslovanja.
Kljub temu pa celotne 10,1 odstotka ni mogoče pojasniti zgolj z baznim učinkom. V letu 2025 je slovensko gospodarstvo raslo počasneje. Po prvi oceni Statističnega urada se je bruto domači proizvod lani realno povečal za 1,1 odstotka, občutno manj kot 1,7 odstotka v letu 2024. Prvo četrtletje je bilo izrazito šibko, z medletnim padcem za 0,6 odstotka. Šele v drugi polovici leta se je aktivnost okrepila, a celoleten rezultat ostaja skromen.
K počasnejši rasti sta prispevala zlasti šibka industrijska aktivnost in upad izvoza. Slovensko gospodarstvo, močno vpeto v evropske dobavne verige, je občutilo posledice šibkega povpraševanja v Nemčiji in širši Evropi. Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih je po podatkih Statističnega urada upadala osem zaporednih četrtletij do vključno tretjega četrtletja 2025. Ob tem so se stroški dela nadalje zviševali, kar je ob počasni rasti produktivnosti pritiskalo na marže podjetij.
Stopnja DDPO od leta 2024 znaša 22 odstotkov, tri odstotne točke nad osnovno 19-odstotno stopnjo. Začasno zvišanje je uvedel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), sprejet decembra 2023 za financiranje obnove po avgustovskih poplavah. Dodatne tri točke bodo veljale do vključno leta 2028, sredstva pa so namensko usmerjena v proračunski sklad za obnovo.
DDPO je eden ključnih davčnih virov za ta sklad. Če se osnove za obdavčitev krčijo, se neposredno zmanjšuje tudi priliv sredstev za obnovo, kar lahko vpliva na dinamiko posameznih projektov.
Preostali trije glavni davčni viri so v letu 2025 prinesli mešane rezultate. Dohodnina se je povečala za 5,2 odstotka, na 2,185 milijarde evrov, DDV za 4,1 odstotka, na 5,558 milijarde evrov, medtem ko so se trošarine zmanjšale za 2,2 odstotka, na 1,631 milijarde evrov. Skupni prihodki državnega proračuna so po podatkih Ministrstva za finance znašali 15,1 milijarde evrov oziroma 3,7 odstotka več kot leto prej. Odhodki so dosegli 16,9 milijarde evrov in rasli hitreje od prihodkov. Primanjkljaj državnega proračuna je znašal 1,72 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP. V letu 2024 je bil pri 795 milijonih evrov oziroma 1,2 odstotka BDP.
Povprečna letna inflacija je po podatkih Statističnega urada v letu 2025 znašala 2,4 odstotka. Nominalna rast skupnih proračunskih prihodkov za 3,7 odstotka je torej realno znašala le dober odstotek.
Natančnejšo sliko o poslovanju podjetij bo mogoče izrisati šele v prihodnjih mesecih. Rok za oddajo obračunov DDPO za leto 2025 je 31. marec 2026, agregirane podatke o rezultatih podjetij pa bo AJPES objavil predvidoma maja ali junija. Šele takrat bo jasno, v kolikšni meri gre za širše poslabšanje dobičkov in v kolikšni za vpliv posameznih velikih zavezancev. Letno poročilo FURS, ki ga je omenil tudi Simič, bo dodaten vir za razumevanje gibanj.
Za slovensko gospodarstvo je ključno, ali bo leto 2026 prineslo obrat. Banka Slovenije napoveduje 2,2-odstotno rast BDP, Evropska komisija 2,4-odstotno, oboje ob predpostavki, da bodo domače naložbe okrevale in da se bodo razmere na izvoznih trgih postopno izboljšale. Če se te napovedi uresničijo, bi se morale okrepiti tudi davčne osnove podjetij. A dokler ostaja mednarodno okolje negotovo, ostaja negotov tudi odgovor na vprašanje, kdaj se bodo davčni prihodki od podjetij vrnili na raven iz leta 2024.
