Samostojni podjetnik, ki mu naročila usahnejo, ima v Sloveniji dve možnosti: plačevati polne prispevke za socialno varnost brez vsakega prihodka ali zapreti dejavnost in jo odpreti znova, ko dobi novo pogodbo. Tretje poti, začasnega mirovanja, kakršno poznajo v Avstriji in na Hrvaškem, slovenski pravni red ne predvideva.
Minimalni mesečni prispevki za polni s.p. v letu 2026 znašajo 651 evrov, poroča portal Alp Peca na podlagi uradnih podatkov FURS. To je 36 evrov več kot leto prej, ker so prispevki vezani na povprečno bruto plačo, ki je leta 2025 zrasla za 5,9 odstotka na 2.536 evrov. Ob prispevkih mora podjetnik plačevati še računovodstvo, ki pri enostavnem normiranem s.p. stane od 40 do 80 evrov mesečno, ter bančne stroške. Mesečni fiksni izdatki tako hitro presežejo 700 evrov, še preden podjetnik ustvari en sam evro prihodka. Pri treh mesecih brez posla se nabere več kot 2.000 evrov čistega stroška za ohranjanje statusa.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) instituta mirovanja ne pozna niti za s.p. niti za d.o.o. Na vladnem portalu predlagam.vladi.si je bil državljanski predlog za uvedbo mirovanja s.p. zavrnjen prav z obrazložitvijo, da ZGD-1 ureja le ustanovitev, poslovanje in prenehanje. FURS prispevke zaračunava od dneva vpisa v poslovni register do dneva izbrisa, ne glede na to, ali podjetnik sploh posluje, potrjuje Mladipodjetnik.si.
Zaprtje s.p. je v primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo izjemno preprosto. Podjetnik na portalu SPOT ali na točki SPOT odda prijavo za izbris, podjetje se izbriše tretji dan, postopek je brezplačen. V 60 dneh po izbrisu mora na FURS prek sistema eDavki oddati zaključni davčni obračun s prihodki in odhodki do dneva prenehanja. Z obrazcem M-2 se v osmih dneh odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Novo registracijo lahko izvede kadarkoli, pogoji so enaki kot pri prvi registraciji.
Dve pasti pa prežita na tiste, ki zapirajo in ponovno odpirajo. Od leta 2026 velja petletna omejitev za ponovni vstop v sistem normiranih odhodkov po novem zakonu ZPZR, ki jo je novembra 2025 sprejel državni zbor. Kdor zapre normirani s.p. v letu 2026, ga kot normiranca ne more ponovno odpreti pred letom 2031. Druga past zadeva prvoustanovitelje: oprostitev prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki v prvem letu znaša 50 odstotkov in v drugem 30 odstotkov, ob ponovni registraciji ne velja več.
Za tiste, ki imajo razlog, da s.p. ne zaprejo, denimo licence, koncesije ali tekoča pogajanja, kjer jim registrirana dejavnost koristi, 102. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) dopušča odlog plačila davka iz dejavnosti za največ 24 mesecev ali obročno odplačevanje na 24 obrokov, če bi podjetnik dokazal nastanek hujše gospodarske škode. A 110. člen istega zakona iz te možnosti izrecno izključuje prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Za prispevke odlog torej ni mogoč, ti tečejo ne glede na okoliščine. FURS v primeru odobrenega odloga davka zaračuna zakonske obresti.
D.o.o. je v tej primerjavi v prednosti. Če direktor ni zaposlen v družbi, mesečnih prispevkov za socialno varnost ni. Fiksni stroški mirujočega d.o.o. se omejujejo na računovodstvo in letno poročanje AJPES, kar je od 50 do 100 evrov mesečno. A zaprtje d.o.o. je neprimerno bolj zapleteno: zahteva notarja, likvidacijski postopek in poravnavo vseh obveznosti, stroški pa so odvisni od višine osnovnega kapitala.
