Država je iz Podnebnega sklada namenila 15 milijonov evrov za gradnjo doma za starejše v Kranju in javnih najemnih stanovanj v Ljubljani. Gre za dva projekta, ki naj bi hkrati reševala stanovanjsko problematiko in sledila podnebnim ciljem.
Sporazum, ki sta ga podpisala minister za okolje Bojan Kumer in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, na papirju povezuje dve ključni politiki stanovanj in razogljičenja. V praksi pa te številke odpirajo vprašanje obsega, saj nepremičnin vedno bolj primanjkuje.
Sredstva bodo namenjena za dom za starejše v Kranju s 151 posteljami in 60 javnih najemnih stanovanj v Ljubljani. Skupaj to pomeni 211 novih enot. Če znesek razdelimo na celoten obseg, pride približno 71.000 evrov na enoto. Podnebni sklad tako ne financira celotne gradnje, temveč le del investicije.
Manjka več tisoč stanovanj
V Sloveniji po vladnih podatkih primanjkuje več tisoč javnih najemnih stanovanj. Samo v Ljubljani so potrebe bistveno višje od 60 enot, ki jih prinaša ta projekt. Tudi pri domovih za starejše so čakalne dobe dolge, število mest pa že več let zaostaja za potrebami starajoče se družbe. V tem kontekstu je 15 milijonov evrov razmeroma majhen poseg.
Sredstva prihajajo iz Podnebnega sklada, ki se financira predvsem iz prodaje emisijskih kuponov v okviru sistema EU ETS. Namen sklada je financiranje projektov, ki zmanjšujejo izpuste in izboljšujejo energetsko učinkovitost. Poudarek pri teh investicijah je predvsem na standardu gradnje in ne nujno na obsegu.
Oba projekta bosta zgrajena po sodobnih energetskih standardih nižje porabe energije, manjšega ogljičnega odtisa in nižjih stroškov za uporabnike. To je pomemben premik v kakovosti gradnje, vendar ne rešuje ključnega problema. Slovenija nima le izziva kakovosti, temveč predvsem količine.
Večji problem ostaja obseg
Čeprav država povezuje stanovanjsko politiko in podnebne cilje, ostaja vprašanje, ali so takšni projekti dovolj veliki, da bi vplivali na trg. Gradnja 60 stanovanj in enega doma za starejše pomeni konkreten premik na lokalni ravni, ne pa sistemske rešitve. Za primerjavo, država je v zadnjih letih napovedala bistveno večje investicije v stanovanjsko gradnjo, vendar se realizacija pogosto odvija počasi.
Preberite več:
Projekt kaže smer, v katero gre politika. Trajnostna gradnja, povezovanje različnih virov financiranja in postopno povečevanje kapacitet. Hkrati pa številke jasno kažejo, da gre za korak, ne za preboj. Za dejanski vpliv na dostopnost stanovanj in kapacitete domov za starejše bodo potrebni bistveno večji projekti in hitrejša izvedba.
En odgovor
Nekdo se dela, da ima rešitev, ali bolje rečeno: dela se norca.