Za dosego zastavljenih podnebnih ciljev v Sloveniji je ključnega pomena okrepitev podnebnega upravljanja in hitrejša izvedba ključnih ukrepov, je poudaril podnebni svet na zadnjem zasedanju, kjer so obravnavali poročilo o blaženju podnebnih sprememb. Zaradi naraščajočega vala dezinformacij in nezaupanja med javnostjo so člani sveta med priporočili posebej izpostavili izboljšanje dostopnosti in transparentnosti podnebnih podatkov ter njihovega komuniciranja.
Podnebni zakon, ki je slovenski podnebni svet označil kot pomemben mejnik, določa cilj podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045. Ob tem sta nujna posodobitev dolgoročne podnebne strategije in celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Le tako bodo ti dokumenti odražali nove podnebne in energetske cilje ter zagotovili usklajeno izvajanje na vseh ravneh.
Kot v poročilu poudarja podnebni svet, ostaja energetski sistem temelj prehoda k nizkoogljični ekonomiji, predvsem pa je potrebno posebno pozornost nameniti prometnemu sektorju, ki še vedno predstavlja izziv glede zmanjšanja emisij.
Svet je zato v okviru priprave strategije pozval k izvajanju dodatnih ukrepov v prometu v naslednjih petih letih, ob tem pa zahteval tudi bolj konkretno opredelitev učinkov posameznih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb ter sprotno spremljanje njihovih rezultatov.
Svet je odločno proti uporabi mednarodnih mehanizmov fleksibilnosti, ki jih EU dopušča za izpolnjevanje svojih emisijskih ciljev, ter zagovarja zavezo k doseganju ciljev preko konkretnih domačih ukrepov.
Projektni načrti in izzivi v energetiki
Podnebni svet je izpostavil tudi potrebo po pripravah časovnega načrta za sprejetje nacionalne strategije prilagajanja na podnebne spremembe, vključujoč vse potrebne vmesne korake, s ciljem dokončanja do januarja 2027.
Prisotne so bile tudi kritične ugotovitve glede nasprotujočih si časovnic izvedbe nekaterih ključnih projektov, kot so nadaljevanje delovanja Termoelektrarne Šoštanj do aprila 2027, prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije in zapiranje premogovnika Velenje pred letom 2033.
Pri oceni strateških energetskih projektov je podnebni svet opozoril, da za državni prostorski načrt za drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Jek 2) trenutno manjkajo energetski scenariji, ki bi jasno pokazali, kako bo gradnja novega bloka vplivala na izpolnjevanje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045.
Preberite več:
Ob naraščajoči zaskrbljenosti zaradi poplave dezinformacij je podnebni svet posebej opozoril na nujnost izboljšanja dostopa do kakovostnih podnebnih podatkov in njihovega jasnega komuniciranja, kar je ključno za izgradnjo zaupanja javnosti in spodbujanje aktivnega sodelovanja vseh deležnikov pri doseganju skupnih ciljev.
