Kmetijske organizacije in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) so ob svetovnem dnevu hrane v Lenartu skupaj opozorile na številne izzive, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo. Med glavnimi težavami so visoki stroški pridelave, nelojalna konkurenca zaradi cenejšega uvoza, močna birokracija ter družbeni pritiski, ki vplivajo na vsakodnevno delo kmetov.
Obenem so potrošnike pozvali, naj podpirajo lokalno pridelano hrano, s čimer ne prispevajo le kakovosti in varnosti hrane, temveč tudi trajnost podeželja.
Nizke odkupne cene in velike izgube proizvajalcev
Kmetijski inštitut Slovenije ugotavlja, da so trenutni stroški pridelave pšenice znašali 249 evrov na tono, medtem ko so bile odkupne cene med žetvijo občutno nižje – 200 evrov za krušno in 180 evrov za krmno pšenico na tono. To pomeni povprečno izgubo okoli 354 evrov na hektar in skupaj za več kot 1100 evrov na hektar v zadnjih treh letih. Podobno stanje vlada pri krompirju in nekaterih zelenjadnicah, kjer odkupne cene ne dosegajo niti polovice stroškov pridelave, kar pripelje do velikih izgub za proizvajalce.
Edina svetla točka je sektor mleka, kjer kmetje trenutno še pokrivajo stroške pridelave, čeprav se pojavljajo znaki zasičenosti na evropskem trgu in pričakovanja o padanju cen. Trenutna odkupna cena mleka znaša približno 50 centov za liter.
Cenejši uvoz in pomanjkanje zaščite
Še ena velika težava za slovenske pridelovalce je nelojalna konkurenca cenejših uvozov iz držav izven EU, kjer so dovoljena uporaba pesticidov in zaščitnih sredstev, ki so v EU prepovedani. Prav tako imajo slovenski kmetje precej manj možnosti za uporabo zaščitnih sredstev kot njihovi evropski kolegi, kar otežuje konkurenčnost in uspešnost lokalne pridelave.
Posledice teh pritiskov se kažejo tudi v krepitvi negativnih trendov v samooskrbi, ki je najnižja pri sadju in zelenjavi, medtem ko se znižuje tudi proizvodnja pšenice.
Zadružna zveza Slovenije je zato pozvala k vzpostavitvi spodbud, ki bi okrepile trajnostni agroživilsk sistem, predvsem tisti, ki temelji na lokalnih surovinah. Izpostavili so tudi nujnost izboljšav infrastrukture za podporo kmetom in pridelavi.
Vendar pa ti izzivi niso le proizvodni, temveč tudi administrativni, saj kar 41 odstotkov kmetov označuje birokracijo za oviro pri vsakodnevnem delu in odločanju na kmetiji.
Velik problem je starejši kader
Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva je leta 2024 znašala 63 let, mlajših od 35 let, ki prevzemajo kmetije, je le 3,5 odstotka. Staranje prebivalstva in pomanjkanje naslednikov s tem ogrožata nadaljnji razvoj podeželja.
Posebne izzive imajo tudi kmečke ženske, ki usklajujejo zahtevno delo na kmetiji z družinskimi obveznostmi, kar zahteva dodatno podporo s strani družbe in politike.
V pričakovanju boljše prihodnosti za slovensko kmetijstvo so predstavniki kmetijskih in gospodarskih organizacij zbranim in javnosti sporočili, da je skrb za zdravje, kakovost prehrane in trajnost skupna odgovornost vseh v verigi – od pridelovalcev, prek predelovalcev in trgovcev do potrošnikov.
Preberite več:
Zato so potrošnike pozvali, naj se odločajo za nakup lokalnih proizvodov, ker s tem podprejo slovenske kmete, varujejo okolje in pomagajo ohranjati podobo slovenske krajine ter podeželja.
