Inflacija je v Sloveniji v oktobru znova pospešila, saj so bile cene življenjskih potrebščin v povprečju za 3,1 odstotka višje kot oktobra lani, so sporočili iz državnega statističnega urada. Po več mesecih umirjanja rasti cen je to prvič po maju 2023, ko je bila rast cen blaga višja kot rast cen storitev. Glavni vzrok za povečanje inflacije so še naprej podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, ki so oktobra strmo narasle za 6,8 odstotka.
Cene v skupini stanovanja, voda, elektrika, plin in druga goriva so v enakem obdobju porasle za 4,2 odstotka, medtem ko so v zdravstveni dejavnosti narasle za 5,5 odstotka, v restavracijah in hotelih pa za 4,7 odstotka. Za 3,7 odstotka pa so se zvišale tudi cene alkoholnih pijač in tobaka.
Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin v povprečju ohranile nespremenjene, pri čemer so se najbolj podražila oblačila (za 3,9 odstotka). Po drugi strani pa so se pocenili počitniški paketi (za 9,2 odstotka), nastanitvene storitve (5,2 odstotka) in zavarovanja (2,8 odstotka). Rast cen v posameznih segmentih je torej delno uravnotežila padec v drugih.
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjave med državami EU, je oktobra zabeležil 3,1-odstotno rast na letni ravni, mesečna rast pa je znašala 0,1 odstotka. Rast cen storitev je bila višja kot pri blagih, kar je bilo v nasprotju s prejšnjim obdobjem, ko je bilo ravno obratno.
Med blagom dnevne porabe, ki vključuje proizvode, ki jih potrošniki kupujejo najpogosteje, so se cene zvišale za 4,7 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga ostale skoraj nespremenjene, trajno blago pa se je celo nekoliko pocenilo.
Povprečna inflacija v evrskem območju je oktobra znašala 2,2 odstotka, pri čemer je bila najnižja stopnja inflacije na Cipru (0,0 odstotka), najvišja pa v Romuniji (8,6 odstotka). Slovenija se je z 2,7-odstotno inflacijo z lahkoto uvrstila med države s srednjo inflacijo.
Preberite več:
Inflacija je v zadnjih mesecih okrepila vpliv na življenje gospodinjstev in podjetij, saj že vsako podražitev hrane ali energije neposredno vpliva na vsakdanjo porabo. Stroški življenja so tako naraščali predvsem zaradi podražitev hrane, električne energije in drugih osnovnih storitev.
