Pol milijarde evrov v dveh letih in kupci hočejo še: tretja ljudska obveznica prihaja 16. marca

Ministrstvo za finance je potrdilo datume vpisa tretje ljudske obveznice: od 16. do 27. marca. Obrestna mera še ni znana, a bo po napovedih ministrstva “skladna s krivuljo donosnosti Republike Slovenije in pribitkom za male vlagatelje”. Napoved prihaja v tednih, ko bodo 23. februarja imetnikom prve ljudske obveznice (RS94) izplačane druge letne obresti v višini 3,4 odstotka – za vlagatelja, ki je vplačal 30.000 evrov, to pomeni 1.020 evrov na račun. Prva obveznica sicer dospeva šele februarja 2027, toda vzporedni ritem izplačil in novih izdaj kaže, da ljudske obveznice postajajo stalnica slovenskega kapitalskega trga.

Časovnica je zgovorna. Ko je država pred dvema letoma izdala prvo serijo, je depozitna obrestna mera ECB znašala štiri odstotke. Marca lani, ob drugi izdaji, je bila po šestih zaporednih rezih že pri 2,5 odstotka, kupon druge obveznice (RS96) pa je padel na 2,75 odstotka. Zdaj ECB vztraja pri dveh odstotkih in po oceni namestnika guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca trg tekom leta 2026 ne pričakuje sprememb. Andrej Bolarič z Ljubljanske borze je za Bloomberg Adrio ocenil, da bo obrestna mera tretje izdaje med 2,45 in 2,7 odstotka. Tei Trnovec iz Generali Investments pričakuje kupon, primerljiv z lanskim.

Tudi pri nižji obrestni meri obveznica ostaja donosnejša od bančnih vlog. Po januarskem pregledu Žurnala24 slovenske banke za enoletno vezavo ponujajo povprečno 1,38 odstotka, najboljša redna ponudba pa je 1,6 odstotka. Obveznica ima pred depoziti še eno prednost: država zanjo jamči do 250.000 evrov, medtem ko so bančne vloge zavarovane le do 100.000 evrov. Poleg tega jo je mogoče kadarkoli prodati na Ljubljanski borzi, česar vezana vloga ne omogoča. Obe obstoječi izdaji na borzi kotirata nad sto odstotki nominalne vrednosti, kar pomeni, da sta vlagateljem poleg kuponskih obresti prinesli tudi dobiček iz rasti cene.

Nominalni kupon pa ni vse — pri donosu je treba upoštevati tudi inflacijo. Kupci prve obveznice so dobili 3,4-odstotni kupon, a je bila inflacija takrat nad štirimi odstotki – kupna moč se je kljub obrestim zmanjševala. Danes je inflacija v evrskem območju pri 1,7 odstotka. Tudi če bo kupon tretje izdaje le 2,5 odstotka, bo realni donos – torej razlika med obrestno mero in inflacijo – pozitiven, kar pri prvi izdaji ni bilo mogoče.

Vpis bo po vzoru prejšnjih izdaj namenjen polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Ministrstvo podrobnega seznama distributerjev še ni objavilo, pri drugi izdaji pa so bili štirje: NLB, OTP banka, BKS Bank in borznoposredniška hiša Ilirika, skupaj na 268 vpisnih mestih, vključno s 109 poslovalnicami Pošte Slovenije. Za nakup je potreben trgovalni račun vrednostnih papirjev, ki ga vlagatelj odpre pri enem od distributerjev z osebnim dokumentom, davčno številko in EMŠO. Kdor ga je odprl ob kateri od prejšnjih izdaj, ga lahko uporabi znova. Pred oddajo naročila je treba na računu zagotoviti denarna sredstva. Pri drugi izdaji je bil minimalni vpis 1.000 evrov, maksimalni pa 250.000 evrov. Naročilo je bilo mogoče oddati osebno v poslovalnicah, prek elektronskih platform za trgovanje ali po telefonu.

Tretja izdaja prihaja skupaj z uvedbo individualnih naložbenih računov (INR), ki jih bo po napovedih ministrstva mogoče odpreti od 5. marca. NLB ocenjuje, da bi se v prvih dveh letih po uvedbi odprlo 30.000 računov s skupno pol milijarde evrov naložb. INR bo med drugim omogočal vlaganje v delnice, obveznice in ETF, provizije za trgovanje pa bodo nižje kot pri klasičnem trgovalnem računu. Za vlagatelje, ki razmišljajo o ljudski obveznici, se zastavlja vprašanje, ali se jim bolj izplača vpis prek klasičnega trgovalnega računa ali prek novega INR. Po NLB-jevih izračunih je letni strošek imetništva ljudske obveznice v vrednosti 10.000 evrov prek INR 13,48 evra, prek klasičnega trgovalnega računa pa 23,18 evra.

Davčna obravnava obresti iz ljudskih obveznic pa ostaja enaka ne glede na vrsto računa: obresti iz državnih obveznic, izdanih v letih 2024, 2025 ali 2026, so skupaj z obrestmi iz bančnih vlog neobdavčene do 1.000 evrov letno. Nad to mejo se plačuje 25-odstotni davek. Pri lanski obrestni meri 2,75 odstotka to pomeni, da se je davku v celoti izognil vlagatelj z vplačilom do 36.363 evrov, če ni imel drugih prihodkov iz obresti. Ključna prednost INR je drugje: v odlogu obdavčitve kapitalskih dobičkov in po 15 letih v popolni oprostitvi davka. To pride v poštev pri delnicah in ETF, pri ljudski obveznici s triletno ročnostjo pa ni neposredne koristi.

Trend skozi vse tri izdaje kaže na premik profila vlagateljev. Število kupcev je med prvo in drugo izdajo padlo za 30 odstotkov – z 9.427 na 6.640 – medtem ko se je povprečni znesek vpisa povečal. Pri NLB, ki je pri drugi izdaji prevzela 43 odstotkov celotnega vpisa, je povprečno naročilo znašalo 33.136 evrov, dobrih šest tisočakov več kot leto prej. Pri drugi izdaji je bilo 31 odstotkov vpisnikov mlajših od 35 let. Skupaj je država v dveh serijah pri državljanih zbrala 511 milijonov evrov, od skupno okoli 27 milijard, kolikor jih Slovenci držijo na bančnih računih.

Podrobnejši pogoji tretje izdaje – obrestna mera, obseg, seznam distributerjev – bodo po napovedih ministrstva objavljeni v prihodnjih tednih.