Odločitev parlamentarnega odbora, da potrdi novelo zakona o cestninjenju brez bistvenega posega v cenovno politiko za tovorni promet, po oceni Umanotere pomeni nadaljevanje dolgoletnega vzorca, v katerem Slovenija zavestno ohranja nizke cestnine za tovornjake in s tem spodbuja tranzitni promet. Po mnenju organizacije ne gre za premišljeno ekonomsko odločitev, temveč za politični kompromis, ki ignorira okoljske, zdravstvene in fiskalne posledice.
Ključni očitek je, da je politika znova izpustila priložnost, da bi uporabila instrument, ki ga dopušča evropska zakonodaja. EU državam članicam omogoča uvedbo višjih cestnin in dodatnih pristojbin za kritje zunanjih stroškov, povezanih z emisijami CO₂, hrupom in onesnaženjem zraka. Večina tranzitnih držav v srednji Evropi te možnosti že izkorišča, Slovenija pa ostaja izjema, ki s cenovno politiko dejansko subvencionira tranzit.
Podatki, na katere se sklicuje Umanotera, kažejo na razsežnost problema. V zadnjih dveh desetletjih se je število kilometrov, ki jih tovornjaki prevozijo po slovenskih cestah, podvojilo in danes dosega okoli 1,8 milijarde kilometrov letno. Tehnološki napredek vozil ni izničil posledic rasti prometa. Nasprotno, skupni vplivi na okolje in zdravje prebivalstva so se okrepili, zlasti ob avtocestnih koridorjih in v urbanih središčih.
Stroške nosi zdravje družbe, ne pa prevozi
Po ocenah raziskav cestni tovorni promet v Sloveniji letno povzroči več kot 570 milijonov evrov zunanjih stroškov. Ti stroški se ne odražajo v cenah prevozov, temveč jih nosi družba skozi slabšo kakovost zraka, večjo obremenitev zdravstvenega sistema, hrup in podnebne učinke. Hkrati bi že zmerno povišanje cestnin lahko prineslo dodatne proračunske prihodke, pri čemer bi velik del bremena padel na tranzitni promet iz tujine.
Umanotera opozarja, da novela zakona ne upošteva niti ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki predvideva uvedbo višjih pristojbin za emisije iz tovornega prometa. Na to neskladje je pred kratkim opozoril tudi Podnebni svet, kar dodatno krepi vtis, da prometna politika ni usklajena z lastnimi podnebnimi zavezami države.
Sporočilo organizacije je jasno. Cestnine same po sebi ne bodo rešile vseh težav prometa, so pa osnovni ekonomski signal, brez katerega preusmerjanje tovora na železnice, zmanjševanje tranzita in varovanje zdravja ostajajo prazne besede. Nadaljevanje politike nizkih cestnin pomeni, da Slovenija zavestno sprejema vlogo tranzitnega dvorišča, stroške pa prelaga na prebivalce in prihodnje proračune.
