Pred dvema letoma je vsak tretji Evropejec zamujal z računi. Danes vsak četrti. Napredek je očiten, vendar generacija Z razlogov za optimizem nima.
Intrum, švedski velikan na področju izterjave dolgov, je prejšnji teden objavil novo izdajo poročila o plačilnih navadah evropskih potrošnikov. Anketirali so 20.000 ljudi v dvajsetih državah. Ugotovitve? Mešane.
Na prvi pogled gre na bolje. 76 odstotkov anketirancev pravi, da vse račune poravnajo v roku. Leta 2023 jih je bilo 63 odstotkov. Inflacija popušča, realne plače rastejo, gospodinjstva si opomogajo. Toda pod površino se dogaja nekaj drugega.
Slovenci med najboljšimi
Pri nas je slika nadpovprečno dobra. Po zadnjih podatkih Statističnega urada ima težave s pravočasnim plačevanjem položnic šest odstotkov gospodinjstev. Pred desetletjem jih je bilo osemnajst.
Še bolje kaže drug kazalnik. Eurostat redno meri delež prebivalstva v tako imenovani hudi materialni prikrajšanosti – gre za ljudi, ki si ne morejo privoščiti osnovnih dobrin. V Sloveniji je takšnih 1,8 odstotka. To je najmanj v celotni EU.
Za primerjavo: v Grčiji se s plačevanjem računov bori 43 odstotkov prebivalstva. V Bolgariji in Romuniji po petnajst odstotkov.
Zanimiva je zgodba Hrvaške. Pred desetimi leti je bila med najslabšimi – skoraj trideset odstotkov ljudi je imelo zaostanke. Danes jih ima devet. Takšnega preskoka ni dosegla nobena druga država v Uniji. Razlogi? Vstop v Schengen in evroobmočje, boljše plače ter stabilizacija po dolgi krizi.
Italija se z le petimi odstotki zaostankov uvršča višje od skandinavskih držav, kar marsikoga preseneti. Avstrija pa gre v nasprotno smer – delež narašča in je dosegel sedem in pol odstotka. Pri mladih je slika drugačna.
Generacija Z – torej tisti, rojeni med letoma 1997 in 2012 – živi drugače. Letos jih je 36 odstotkov zamudilo vsaj eno položnico. V celotni populaciji 24.
In kar je še bolj nenavadno: lani je le petina mladih priznala, da zamuja redno. Letos že skoraj dve tretjini. Trend je strm.
“Mladi se ne spopadajo le z visokimi življenjskimi stroški, ampak tudi s pričakovanji, ki jih ustvarjajo družbena omrežja,” pravi Anna Zabrodzka-Averianov, ekonomistka pri Intrumu. “Meja med tem, kaj si želijo, in tem, kaj si lahko privoščijo, se je zabrisala.”
Tretjina mladih v anketi priznava, da so se zadolžili, ker so poskušali posnemati življenjski slog vplivnežev. Pri starejših je takšnih šestnajst odstotkov.
Spremenil se je tudi razlog za zamude. Včasih so ljudje pozabili ali pa je šlo kaj narobe pri nakazilu. Danes jih vse več preprosto nima denarja. Pri generaciji Z je ta delež v enem letu skočil z dvajset na dvainpetdeset odstotkov.
Finančna pismenost ostaja težava
Letošnje poročilo prvič vsebuje poseben indeks, ki meri finančno odpornost posameznikov. Rezultati potrjujejo, kar mnogi slutijo: odnos do denarja se oblikuje zgodaj.
Skoraj polovica finančno ranljivih anketirancev se spominja, kako so se doma prepirali zaradi denarja, ko so bili otroci. Le desetina jih pravi, da so v šoli dobili kakršnokoli znanje o financah. Četrtina jih še danes težko razume finančno terminologijo.
Preberite več:
Ljudje znova pridobivajo zaupanje v to, da bodo zmogli, je ob objavi poročila povedal prvi mož Intruma Johan Åkerblom. “Toda številni še vedno živijo od meseca do meseca. Brazgotine let negotovosti se tako hitro ne zacelijo.”
