Poraba električne energije v slovenski industriji se je medletno zmanjšala za 2,4 odstotka, medtem ko so gospodinjstva porabila 2,2 odstotka več elektrike, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj. To razhajanje, zabeleženo ob enakem številu delovnih dni, zgoščeno odslikava strukturne premike v slovenskem gospodarstvu.
Signal iz elektrometra ni osamljen. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je po podatkih Statističnega urada v prvem četrtletju 2025 skrčila za 2,3 odstotka glede na isto obdobje lani. Poraba neposrednih odjemalcev na prenosnem omrežju, kamor sodijo energetsko intenzivna podjetja, je bila po podatkih sistemskega operaterja ELES leta 2024 nižja za 18 odstotkov kot leto prej. Če je industrijski sektor nekoč poganjal rast porabe elektrike, zdaj zavira.
Na drugi strani enačbe so gospodinjstva. V 22 letih se je končna poraba električne energije v Sloveniji po podatkih ministrstva za energijo povečala za skoraj četrtino, z 10.522 gigavatnih ur leta 2000 na 13.043 gigavatnih ur leta 2022. K temu vse bolj prispevajo toplotne črpalke, ki so postale standard v novogradnjah. Po podatkih Eko sklada, ki jih je objavil časnik Delo, so lani razdelili približno pet tisoč subvencij za te naprave, letos jih pričakujejo sedem tisoč. Vlada je odobrila 79,5 milijona evrov za sofinanciranje 17 tisoč novih ogrevalnih naprav do leta 2026, od tega za 12.600 toplotnih črpalk.
Pri električnih vozilih je slika bolj zapletena. Po podatkih Statističnega urada se je število novih registracij električnih avtomobilov leta 2024 zmanjšalo za 27 odstotkov na slabih 3200, medtem ko je število hibridnih poraslo za 23 odstotkov na 13.600. A podatki Trgovinske zbornice Slovenije za prvih enajst mesecev 2025 kažejo preobrat: število električnih vozil se je podvojilo na 5727.
Ta premik sovpada z znaki ohlajanja na trgu dela. Število zaposlenih v prvih desetih mesecih leta stagnira in je za 0,4 odstotka nižje kot v enakem obdobju lani, navaja UMAR. Hkrati so bruto plače oktobra medletno porasle za 7,7 odstotka, pri čemer je rast poganjal predvsem javni sektor. Nastaja neobičajen vzorec: plače rastejo, delovna mesta pa ne.
Presežek tekočega računa plačilne bilance je v dvanajstih mesecih do oktobra po podatkih UMAR-ja znašal 2,7 milijarde evrov oziroma 3,8 odstotka ocenjenega BDP. Slovenija torej ostaja neto upnica do tujine, a struktura tega presežka se spreminja. Izvoz storitev, predvsem turizma, vse bolj prevladuje nad izvozom blaga.
| Poraba električne energije | |
|---|---|
| Kazalnik | Medletna sprememba |
| Industrijska poraba (skupaj) | -2,4 % |
| Veliki odjemalci (ELES) | -18 % |
| Gospodinjstva | +2,2 % |
| Vir: UMAR, ELES | Lider.si |
Industrija sicer po podatkih vlade še vedno ustvarja 24 odstotkov slovenskega BDP, kar Slovenijo uvršča med najbolj industrializirane države EU. A ta delež se topi. Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je leta 2024 po oceni UMAR-ja sicer porasla za 3,1 odstotka, vendar so to poganjali predvsem farmacevtski in kemični izdelki, medtem ko je proizvodnja strojev in vozil upadla.
Pri tem ni nepomembno, kaj se dogaja čez mejo. Nemčija, najpomembnejša trgovinska partnerica, je po oceni Bundesbank leta 2024 zabeležila drugo zaporedno leto krčenja gospodarstva z upadom BDP za 0,2 odstotka. Združenje nemške industrije BDI poroča, da industrijska proizvodnja v Nemčiji pada četrto leto zapored. Inštitut Ifo je nemško gospodarstvo opisal kot ujeto v krizi. Te težave se prelivajo v slovensko dobavno verigo.
Gospodinjstva z večjo kupno močjo, podprto z rastjo plač, povečujejo zasebno potrošnjo. Ta je v drugem četrtletju po razpoložljivih podatkih medletno okrepila rast. Toda industrija, ki je desetletja zagotavljala izvozno konkurentnost in delovna mesta, izgublja zagon.
Vprašanje za prihodnost je, ali trenutna slika nakazuje ciklični upad ali trajnejši strukturni premik. Če je odgovor slednji, bo Slovenija morala najti nove vire gospodarske rasti, ki jih zasebna potrošnja ne more zagotavljati v nedogled.
