Lani je Evropska unija porabila manj energije kot kadar koli v zadnjih več kot 30 letih. Čeprav se gospodarska aktivnost in prebivalstvo v EU nista močno zmanjšala, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, da je poraba primarne energije leta 2024 znašala približno 1 202 milijona ton naftnega ekvivalenta (Mtoe), kar je 0,8 % manj kot leto prej in najnižje od leta 1990, ko se je začelo zbiranje teh podatkov.
To pomeni, da je EU naredila korak proti bolj učinkoviti rabi energije, a za dosego ambicioznih ciljev, ki jih je sama postavila za leto 2030, nas še čaka precej dela.
Kaj pomeni primarna poraba energije in zakaj je pomembna?
Primarna poraba energije je merilo, ki vključuje celotno energijo, ki se porabi v gospodarstvu – od proizvodnje, distribucije do končne rabe, še preden se pretvori v elektriko ali toploto. Zajema vse vire, od nafte, zemeljskega plina in premoga do jedrske in obnovljive energije in kaže resnično sliko, koliko energije potrebujejo države za delovanje.
Če ta številka pada, kot se je zgodilo v letu 2024, pomeni, da je poraba energije v gospodarstvu bolj učinkovita, gospodinjstva in podjetja pa bolje izkoriščajo vire ali pa bolj varčujejo. A to ne pomeni nujno, da je poraba končne energije padla enako..
Kako daleč smo od evropskega cilja?
EU si je zastavila ambiciozne cilje po Energetski učinkovitosti, ki so del širših podnebnih in zelenih strategij. Do leta 2030 bi morala poraba primarne energije znašati največ 992,5 milijona ton naftnega ekvivalenta, medtem ko je cilj za končno porabo energije postavljen na 763 milijonov ton naftnega ekvivalenta.
Če to primerjamo s podatki za leto 2024, je bila primarna poraba okoli 1 202 Mtoe, torej približno 21,1 % nad ciljem za 2030, končna poraba energije pa je znašala okoli 900 Mtoe, kar je približno 18 % nad ciljem, ki si ga želi EU.
To pomeni, da sta oba kazalnika še precej nad zastavljenimi cilji. Ćeprav se trend zmanjšanja nadaljuje, je pot do njih še dolga.
Vse več porabnikov, a ne nujno bolj učinkovito
Medtem ko poraba v celoti upada oziroma je pri najnižjih vrednostih, je zanimivo, da je končna poraba energije, torej tista, ki jo dejansko porabijo gospodinjstva, industrija, transport in storitveni sektor, v letu 2024 narasla.
Ne gre le za suhoparno statistiko, ampak za številke, ki vplivajo na naš vsakdan. Gospodinjstva porabijo več energije za ogrevanje, elektriko in prevoz, kar je vidno v cestnem, stanovanjski in transportnem sektorju. Industrija in storitve pa, predvsem zaradi rasti proizvodnje in storitvenih dejavnosti, bistveno ne zmanjšujejo porabe. Transport ostaja eden največjih porabnikov energije, kar je povezano z osebno mobilnostjo in logistiko.
Čeprav se skupna primarna poraba zmanjšuje, končna poraba narašča, kar kaže, da se izgube in neučinkovitosti v sistemu še vedno pojavljajo. In prav ta razkorak je ključni izziv za prihodnja leta.
Zakaj je poraba energije tako zanimiva?
Poraba energije je kazalnik, ki govori o tem, kako učinkovito gospodarstvo deluje, saj manj porabe pomeni boljšo rabo virov. Pa kakšen je vpliv politik EU na vsakdan ljudi, ali energetske politike res zmanjšujejo stroške in emisije. Spreminja se energetska struktura, saj je več obnovljivih virov in manj fosilnih goriv.
V letu 2024 je EU zabeležila porast deleža obnovljivih virov v proizvodnji energije, hkrati pa se poraba premoga in drugih fosilnih goriv zmanjšuje. To ni le statističen uspeh, ampak jasno kaže smer proti bolj zeleni in učinkoviti Evropi.
Čeprav je primarna poraba energije najnižja od leta 1990, ni prostora za preveliko zadovoljstvo. Ciljev EU za leto 2030 trenutno ne bomo dosegli brez dodatnih ukrepov, pravi Eurostat.
Za državljane to pomeni nujnost varčevanja z energijo doma in v podjetjih, investicije v obnovljive vire in energetsko učinkovitost ter politika, ki nagrajuje zmanjševanje porabe in zmanjšuje odvisnost od uvoza energije. V praksi to pomeni večja vlaganja v sončno in vetrno energijo, bolj učinkovito izolacijo stavb, spodbude za električna vozila in digitalne sisteme za pametno rabo energije.
Preberite več:
Leta 2024 je Evropska unija porabila najmanj energije v zadnjih več kot treh desetletjih, kar je jasen signal, da strategije in politike delujejo. A čeprav sta primarna in končna poraba energije nižji, kot sta bila še pred leti, to še ni dovolj da pridemo do ciljev za leto 2030.














2 Odgovora
Lani smo zamenjali stara okna in dodali izolacijo na podstrešje. Razlika na položnicah je očitna – skoraj 20 % nižji stroški ogrevanja. Če bi bilo več subvencij za takšne naložbe, bi ljudje hitreje ukrepali. Škoda, da so postopki za pridobitev sredstev pogosto preveč zapleteni.
Zanimivo, da primarna poraba pada, končna pa narašča. To pomeni, da nekje v verigi še vedno izgubljamo preveč energije. Verjetno v starih stavbah in slabo izoliranih omrežjih. Bi bilo koristno videti, kako se Slovenija primerja z ostalimi članicami EU pri teh izgubah.