Nova pravila za izplačilo in poročanje Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) so konec novembra povzročila zahtevne trenutke za številna slovenska podjetja. Poročanje o izplačilu zimski regres bo namreč možno šele od določenih datumov — to pa v času, ko naj bi se regres že izplačeval.
FURS je sporočil, da se morajo delodajalci za izplačilo zimski regres obrniti na REK-O obrazec z vrsto dohodka „1190“ ali prek iREK-a z vrsto „1112 – Zimski regres“. Po prvotnih navodilih je bila oddaja REK-O obrazcev omogočena šele za izplačila od 1. decembra 2025 naprej.
To pomeni, da delodajalci, ki regres nakažejo pred tem datumom — kot se je izkazalo v praksi — nimajo možnosti takojšnje zakonite prijave izplačila. FURS sicer navaja, da bo mogoče naknadno poročanje retroaktivno, a to marsikogar pušča v negotovosti.
V računovodskih krogih takšno čakanje opisujejo kot “slabo odmerjen čas za nov zakon” — december je običajno poln zaključevanj obračunov, izplačil in administracije, zato dodatno zamudo težko prenesejo mirno.
Kaj določa zakon? Pravice, znesek, oprostitev davkov
Zakon, ki je bil s sprejetjem v parlamentu potrjen 11. novembra 2025, uvaja pravico do zimskega regresa za vse zaposlene.
Za leto 2025 je regres določen v višini polovične minimalne plače, kar znaša 638,86 evra. Ta znesek se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino niti v osnovo za prispevke, torej je za zaposlenega “čist” prejemek.
Zakon določa, da mora biti regres izplačan v denarni obliki in najpozneje do 18. decembra 2025. V primeru, da ima delodajalec težave likvidnosti, je za leto 2025 dovoljena izjema: izplačilo lahko razdeli, oziroma ga izplača kasneje, največ do 31. marca 2026.
Težave v praksi: zakasnitve, negotovost, dodatna administracija
Čeprav je namen zakona jasen — zagotoviti dodatni dohodek zaposlenim ob koncu leta — podjetja opozarjajo, da je uresničitev tega prava v praksi zapletena. Predvsem zaradi zapoznelega omogočanja REK-O obrazcev in birokratskih postopkov.
Računovodje opozarjajo, da december že tako prinaša veliko opravkov, zaplet pa dodatno obremeni sisteme in poveča možnost za napake. Če se izplačilo izvede pred 1. decembrom, mora delodajalec upoštevati, da poročila ni mogoče oddati takoj — to lahko pomeni dodatno tveganje, če FURS zahteva podatke retroaktivno.
Poleg tega se v marsikaterem podjetju pojavlja strah pred sankcijami, če znesek ni pravilno prijavljen ali če zamik v poročanju preseže sprejemljive meje. Vendar zakon hkrati nudi določene olajšave, če se regres izplača v določenih primerih kasneje (zaradi likvidnosti).
Delodajalci opozarjajo, da kombinacija regresa, božičnice in drugih decembrskih bonusov pomeni velik finančni zalogaj — zlasti za manjša in srednja podjetja, ki pogosto že tako delujejo z ozkimi maržami.
Preberite več:
A za podjetja je ta ureditev pomenila pravno in administrativno preizkušnjo — marsikatero podjetje je bilo ujeto nepripravljeno, mnogi so se znašli v zadregi glede rokov, nekateri razmišljajo celo o alternativah ali izjemah. Če k temu dodamo še pritisk zaradi predloga božičnice in drugih dodatkov, dobimo sliko, v kateri bo december eden najbolj napornih mesecev za računovodstva v zadnjih letih.
