Cena zlata je dosegla rekordnih 5.600 dolarjev za unčo. To je dvakrat več kot pred letom dni. Italijanski zlatarji, ki izdelujejo nakit za mednarodne luksuzne znamke, iščejo načine, kako zmanjšati količino plemenite kovine v izdelkih, ne da bi žrtvovali videz.
Kot poroča Reuters, se proizvajalci v treh tradicionalnih italijanskih zlatarskih središčih, Vicenzi, Arezzu in Valenzi, soočajo z naraščajočim pritiskom naročnikov. Ti zahtevajo lažje izdelke ob nespremenjeni obliki.
“Glavno vprašanje, ki ga slišim v zadnjih mesecih, je, ali lahko izdelam nekaj lažjega, a z enakim videzom,” je za Reuters povedal Massimo Lucchetta, lastnik podjetja Lucchetta 1953 iz Bassana del Grappe.
V Arezzu so zlatarji okrepili uporabo strojev, ki ohranjajo obliko izdelka, a zmanjšujejo njegovo težo. Obesek lahko tako obdrži enako velikost, a izgubi polovico teže. “Kupec še vedno kupuje enako idejo,” je pojasnila Giordana Giordini, lastnica istoimenske neodvisne zlatarske znamke.
Italija je leta 2024 predstavljala 11,2 odstotka svetovnega 130-milijardnega trga nakita, kažejo podatki banke Mediobanca. V panogi deluje več kot 6.800 podjetij s skoraj 34.000 zaposlenimi.
Pritisk visokih cen ni omejen na male delavnice. Cecile Cabanis, finančna direktorica luksuznega velikana LVMH, je v torek povedala, da je cena zlata negativno vplivala na poslovanje njihove divizije ur in nakita, h kateri sodita Bulgari in Tiffany. To kljub hedging ukrepom, ki jih izvaja francoski konglomerat.
Manjše delavnice so v slabšem položaju. Nimajo sredstev za zavarovanje pred cenovnimi nihanji, dnevna gibanja cen pa se neposredno prenašajo na končne kupce.
“Nihanja cen zlata lahko vplivajo na naše stroške za več deset tisoč evrov, saj moramo surovine plačati vnaprej,” je dejala Giordini.
Alessia Crivelli, zlatarka iz Valenze in podpredsednica panožnega združenja Confindustria Federorafi, je omenila še eno možnost: predelava odpadnih kovin iz lastne proizvodnje. Uporaba recikliranega zlata z zunanjega trga pa je skoraj nemogoča, saj je težko preveriti njegov izvor.
Medtem ko premožnejši kupci zlati nakit dojemajo kot naložbo in so pripravljeni plačati več, je pri manj premožnih potrošnikih cena ključna. Poročni prstani so poseben primer: teža pri njih predstavlja velik del končne cene.
“Če so prej zanje porabili okrog 600 evrov, jih danes morda porabijo več kot 2.000,” je pojasnil eden od proizvajalcev iz Valenze, ki je želel ostati anonimen zaradi poslovnih razmerij z naročniki.
Cena zlata je letos poskočila za več kot 15 odstotkov. To je najhitrejša mesečna rast od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Skok poganjajo geopolitična negotovost, trgovinske napetosti in šibkost ameriškega dolarja.
