Predsednik Konfederacije portugalskega turizma Francisco Calheiros je za portal ECO izjavil, da ni zagotovljeno, da bodo podjetja do konca leta dvignila vseh 517 milijonov evrov, ki ostajajo v Skladu za nadomestila dela. Calheiros opozarja, da razprave o podaljšanju roka ni mogoče izključiti. Enako meni predsednik Konfederacije trgovine in storitev João Vieira Lopes.
Sklad za nadomestila dela je bil ustanovljen leta 2013 v času finančnega reševanja Portugalske s strani trojke za pokrivanje dela odpravnin ob odpuščanju. Delodajalci so vanj več kot desetletje vplačevali prispevke, dokler sporazum o dohodkih, podpisan v okviru socialnega dialoga še pod vlado Antónia Coste, ni določil njegove ukinitve. Od maja 2023 podjetja ne vplačujejo več v sklad, od februarja 2024 pa lahko prek spletne platforme dvigujejo zbrana sredstva.
Po podatkih ministrstva za delo, ki jih navaja ECO, so podjetja v približno dveh letih dvignila nekaj več kot 120 milijonov evrov, od tega 77,3 milijona za usposabljanje zaposlenih. V skladu tako ostaja približno 517 milijonov evrov, ki jih morajo delodajalci dvigniti do 31. decembra 2026. Sredstva, ki do takrat ne bodo dvignjena, bodo prenesena v Jamstveni sklad za nadomestila dela in jih podjetja ne bodo več mogla uporabiti za gradnjo menz ali reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih.
Calheiros je za ECO pojasnil, da ni gotovo, ali bodo vsa podjetja uspela dvigniti sredstva do konca leta. Znaten del bo verjetno dvignjen pravočasno, nekatera podjetja pa potrebujejo več časa. Konfederacija portugalskega turizma je pripravljena na dialog z vlado in socialnimi partnerji. Tudi Vieira Lopes je za ECO dejal, da bo treba sredi leta 2026 preveriti stanje in se odločiti o nadaljnjih korakih, vključno z možnostjo podaljšanja roka.
Dvigovanje sredstev po besedah podjetnikov ni vedno preprosto. Calheiros dodaja, da nekatera podjetja odlašajo z dvigom iz previdnosti ali zaradi nejasnosti glede prihodnje uporabe sredstev. Zlasti med manjšimi podjetji ostajajo odprta vprašanja. Delodajalci s skupnim stanjem pod 400.000 evrov lahko zahtevajo dvig do dvakrat, delodajalci z višjim stanjem pa do štirikrat.
