Sindikat poštnih delavcev znova poziva državo in vodstvo Pošte Slovenije k prestrukturiranju, saj po njihovem mnenju zgolj krčenje stroškov ne bo rešitev. Digitalizacija in prehod na paketno-logistične storitve se po njihovih navedbah odvijata prepočasi. Sindikat predlaga tudi razširitev nalog poštarjev z upravnimi storitvami in storitvami dolgotrajne oskrbe, da bi omrežje pošt ostalo finančno vzdržno in uporabno za državo.
Sindikat poudarja, da Pošta Slovenije ne more več nadaljevati kot podjetje, ki se za dokapitalizacijo redno obrača na vlado. Zapisali so, da je nujno prestrukturiranje podjetja, ki bo vključevalo več kot samo rezanje stroškov. Vodstva, povezana s političnimi strankami, so po njihovih besedah bila preveč osredotočena na optimizacijo stroškov infrastrukture, ki nujno služi javni službi, in so obremenila delavce.
Po njihovih informacijah obstajajo načrti, da se dobičkonosna dostava loči v novo podjetje, medtem ko bi Pošta Slovenije ostala odgovorna za storitve, ki so slabše plačane ali izgubljene poslovne enote. Sindikat predlaga, da poštarji prevzamejo nekatere upravne storitve – na primer oddajo vlog za osebne dokumente ali potrdila o registraciji prebivališča – ter storitve za dolgotrajno oskrbo, kot so dostava zdravil ali osnovnih potrebščin na dom.
Opozorili so, da bodo branili pravice zaposlenih z vsemi sredstvi, vključno s sindikalnim delovanjem, če se spremembe ne začnejo uresničevati.
Kaj v Pošti Slovenije že delajo in kje so izzivi?
Po podatkih iz strateškega razvojnog programa skupine Pošta Slovenije do leta 2025, podjetje načrtuje več kot 500 milijonov evrov prihodkov, kar je več kot predvideno v strategiji iz leta 2020. Letne investicije za transformacijo poslovanja bodo presegale 35 milijonov evrov, predvsem v infrastrukturne kapacitete, avtomatizacijo, transport, digitalizacijo in logistiko. To vključuje gradnjo novih ali nadgradnjo paketnih usmerjevalnikov – eden večjih je načrtovan tudi v Mariboru.
Pošta je pred kratkim že prejela zlata priznanja za inovacije: projekt “PIA” – digitalna in umetna inteligenca v kontaktnih centrih – je prejel zlato nagrado na konferenci Diggit, platforma Pie pa je bila prepoznana za avtomatizacijo in optimizacijo komunikacije z uporabniki.
Kljub temu pa so sindikalne kritike resne. Glavni problem po njihovem je, da se obstoječa struktura javne službe, ki jo je zakon določil, ne prilagaja dovolj hitro na spremembe na trgu. Upad pisemskih pošiljk je po podatkih Pošte Slovenije (zaradi digitalizacije in sprememb v načinu komunikacije) že večji — podjetje pričakuje v 2025 občuten padec obsega pisemske storitve, kar pomeni manj prihodkov, medtem ko se stroški za vzdrževanje omrežja in dostave sorazmerno ne zmanjšujejo.
Primerjava z evropskimi trendi
Podobni izzivi in rešitve so prisotni tudi drugod po Evropi. Veliko poštnih operaterjev se že sooča z upadom pisemskih pošiljk in pritiski, da razširijo paketno-logistično poslovanje ter digitalne storitve. Pošta Slovenije ni edina, ki razmišlja o razširitvi vlog — v nekaterih državah poštni delavci opravljajo tudi upravne naloge, dostavo zdravil in druge storitve, ki povezujejo pošto z javnim sektorjem.
Preberite več:
Evropska direktiva o poštnih storitvah (Postal Services Directive) in uredbe o univerzalni poštni službi zahtevajo, da države zagotovijo dostop do bistvenih poštnih storitev po razumnih cenah, kar vključuje tudi prilagoditev operaterjev, če se poslovni pogoji spremenijo. Sindikalni pozivi Pošte Slovenije se zato usklajujejo s trendom, da država bolj aktivno sodeluje pri regulaciji in subvencioniranju storitev, ki sicer niso gospodarsko zelo donosne, a so nujne za vse prebivalce.
