Hrvaška narodna banka (HNB) je v Osijeku organizirala srečanje regionalnih guvernerjev, ki je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Osijeku vključevalo tudi okroglo mizo na temo “Inflacija in plačilne tehnologije v hitro spreminjajočem se svetu”.
Udeleženci panela, med njimi Boris Vujčić, guverner HNB, Anita Angelovska Bezhoska, guvernerka Narodne banke Severne Makedonije, Primož Dolenc, vršilec dolžnosti guvernerja Banke Slovenije, Irena Radović, guvernerka Centralne banke Črne gore, in Jasmina Selimović, guvernerka Centralne banke BiH, so razpravljali o aktualnih temah in monetarnih politikah centralnih bank regije.
Ključne teme so bile izzivi inflacije v prihodnjem obdobju, izgradnja učinkovitih in varnih plačilnih sistemov v Evropski uniji in regiji ter prednosti in razlogi za projekt digitalnega evra.
Guverner HNB Boris Vujčić je poudaril, da se je inflacija v večini držav od konca leta 2022 postopoma zmanjševala zaradi omilitve šokov na strani ponudbe in postopnega vpliva restriktivne monetarne politike, je navedeno v izjavi.
“Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi po začasnem povečanju splošne ravni cen konec leta 2024 in v začetku leta 2025, pri čemer se bo inflacija postopoma približevala ciljni vrednosti dveh odstotkov. Največja tveganja za povečanje inflacije na Hrvaškem še vedno vključujejo pomanjkanje delovne sile na trgu, počasen produktivnostni razvoj, energetsko nestabilnost ter negativne vplive na trgovino zaradi morebitne širitve geopolitičnih tveganj in negotovosti,” je poudaril guverner HNB.
Dekan Ekonomske fakultete v Osijeku Boris Crnković je izpostavil pomen organizacije tovrstnih dogodkov, saj potrjujejo vlogo fakultete kot centra za akademske in strokovne razprave o ključnih ekonomskih izzivih.
“Ponosni smo, da je Ekonomska fakulteta v Osijeku gostiteljica takšnega dogodka, saj bodo imeli študenti priložnost iz prve roke slišati guvernerje regije in predstavnike Evropske centralne banke. Inflacija in tehnološke spremembe oblikujejo svetovno gospodarstvo, današnji študenti pa bodo jutri ključni akterji in gonilna sila gospodarskih procesov, zato bo razumevanje teh tem imelo neposredni vpliv na njihov strokovni razvoj,” je dejal Crnković.
Preberite več:
V uvodnem govoru je Piero Cipollone, član izvršnega odbora Evropske centralne banke, poudaril, da je prihodnji cilj ECB jasen – razviti varnejše in dostopnejše alternative, ki bodo omogočile cenejša, hitrejša in preglednejša globalna plačila.
“Hkrati ne smemo ogroziti integritete, stabilnosti in suverenosti. Zdaj je čas za ukrepanje. S pomočjo inovacij, interoperabilnosti in zavezanosti odprtju finančnih trgov lahko zgradimo globalni plačilni sistem, odporen na geopolitične spremembe, ki bo podpiral gospodarsko rast in finančno vključenost po vsem svetu,” je poudaril Cipollone.
