Evropska gospodinjstva so lani povečala potrošnjo za 1,5 odstotka glede na leto 2023, kar predstavlja najhitrejšo rast od leta 2022, ko je potrošnja skočila za 5,2 odstotka, je sporočil Eurostat.
Najbolj izrazna rast je bila v segmentu informacij in komunikacij – evropska gospodinjstva so povečala izdatke za digitalne storitve, programsko opremo in telekomunikacije za 5,7 odstotka. Sledita rekreacija in kultura ter promet, obe kategoriji z rastjo 3 odstotke.
Izdatki za restavracije in nastanitev so še naprej rasli, a počasneje – za 1,6 odstotka. Nasprotno je potrošnja alkohola in tobaka padla za 2,2 odstotka, izdatki za oblačila in obutev pa so se znižali za 0,6 odstotka, s čimer se nadaljuje trend iz prejšnjega leta.
Stanovanje še vedno obremenjuje proračun
V strukturi potrošnje stanovanje – vključno z vodo, elektriko in plinom – še naprej prevladuje v gospodinjskih proračunih s skoraj četrtino vseh izdatkov (23,6 odstotka). Hrana brez alkoholnih pijač je na drugem mestu (13,2 odstotka), promet pa na tretjem (12,7 odstotka). Te tri kategorije skupaj predstavljajo polovico celotne potrošnje evropskih gospodinjstev.
Znaten delež pripada tudi restavracijam in nastanitvi (9,2 odstotka), rekreaciji in kulturi (7,5 odstotka) ter zavarovanju in finančnim storitvam (6,1 odstotka). Najmanjši del proračuna – le 0,9 odstotka – gospodinjstva namenijo izobraževanju.
Slovenija na vrhu pri izdatkih za promet
Slovenska gospodinjstva za promet namenijo 17 odstotkov celotne potrošnje, s čimer se Slovenija uvršča na vrh lestvice EU. Litva sledi s 15,2 odstotka, nato Nemčija s 14,2 odstotka. Na nasprotnem koncu so Slovaška (5,8 odstotka), Hrvaška (8,2 odstotka) in Češka (8,5 odstotka).
Pri hrani so slovenska gospodinjstva s 14,3 odstotka proračuna nekoliko nad evropskim povprečjem 13,2 odstotka, a precej pod državami vzhodne Evrope. Romunija namenja 23,1 odstotka, Bolgarija in Latvija po 20,1 odstotka, Slovaška pa porabi 19,7 odstotka proračuna za hrano. Najnižji deleži so v Luksemburgu (9,3 odstotka), na Irskem (9,8 odstotka) in v Avstriji (10,2 odstotka).
| Država | Delež (%) |
|---|---|
| Slovenija | 17,0 |
| Litva | 15,2 |
| Nemčija | 14,2 |
| Luksemburg | 14,1 |
| Poljska | 13,4 |
| Povprečje EU | 12,7 |
| Češka | 8,5 |
| Hrvaška | 8,2 |
| Slovaška | 5,8 |
| Država | Delež (%) |
|---|---|
| Romunija | 23,1 |
| Bolgarija | 20,1 |
| Latvija | 20,1 |
| Slovaška | 19,7 |
| Slovenija | 14,3 |
| Povprečje EU | 13,2 |
| Avstrija | 10,2 |
| Irska | 9,8 |
| Luksemburg | 9,3 |
Razlike med članicami
Malta je zabeležila rast potrošnje za 14,3 odstotka, medtem ko so Madžarska (minus 2,8 odstotka), Slovaška (minus 3 odstotke) in Slovenija (minus 0,7 odstotka) beležile upad.
Podatki kažejo spremembo potrošniških navad – evropska gospodinjstva več trošijo za storitve in digitalno povezanost, manj pa za izdelke in hrano. Rast potrošnje za 1,5 odstotka v letu 2024 je znamenje postopnega okrevanja kupne moči po obdobju visokih cen in inflacije. Slovenija pa se giblje v nasprotni smeri – ob upadu celotne potrošnje za 0,7 odstotka slovenska gospodinjstva še vedno največ proračuna namenjajo prometu, kar jih ločuje od splošnega evropskega trenda proti digitalnim storitvam in doživetjem.
