Povprečen Slovenec vsako leto zavrže 79 kilogramov hrane, tretjina je še užitna

Tretjina hrane, ki jo Slovenci vržemo v smeti, je še povsem užitna. Ob mednarodnem dnevu
brez odpadkov, ki ga danes obeležujemo na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov,
ta podatek dobi še posebno težo. Po podatkih Programa ZN za okolje (UNEP) smo ljudje po
svetu leta 2022 zavrgli več kot milijardo ton hrane, pri čemer so kar 60 odstotkov prispevala
gospodinjstva. Zavržena hrana pomeni tudi izgubo vode, energije in zemlje, vpliva na dodatne
stroške ter povzroča od osem do deset odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov.

Letos dan brez odpadkov poteka pod sloganom Nič odpadkov se začne na vašem krožniku, pri
čemer sledi globalnemu cilju programa Sustainable Development Goal (SDG 12.3), ki želi do
leta 2030 znižati količino odpadne hrane za polovico.

Statistični urad RS poroča, da smo Slovenci v letu 2024 zavrgli 168.318 ton hrane oziroma 7
kg na prebivalca. Skoraj polovica (44 %) odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih, kar
pomeni, da je je vsak državljan doma v povprečju zavrgel 35 kg. Zaskrbljujoč pri tem pa je
predvsem podatek, da je bila kar tretjina te hrane še užitna.

Evropski parlament navaja, da ljudje v EU vsako leto vržemo stran 60 milijonov ton odpadne
hrane oziroma 132 kg na prebivalca.

Kot odgovor na to so evropski poslanci septembra lani sprejeli novo zakonodajo za zmanjšanje
odpadne hrane. Vse članice EU so tako zavezane zmanjšati zavržke hrane ter si prizadevati
doseči bolj učinkovito rabo virov, manj emisij in prehod v krožno gospodarstvo. Cilj je do leta 2030 zmanjšati odpadno hrano v proizvodnji in predelavi za 10 odstotkov ter 30 odstotkov na
potrošnika. Zakon je stopil v veljavo oktobra lani, države pa imajo približno 20 mesecev časa,
da ga implementirajo v nacionalno zakonodajo.

Slovenija se pod geslom “Spoštujmo hrano – spoštujmo planet” aktivno vključuje v evropske in
globalne cilje zmanjševanja količin odpadne hrane.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo Program preprečevanja odpadkov hrane
v Sloveniji, ki je usklajen s cilji SDG 12.3. V okviru tega redno meri in zbira podatke o količini
odpadkov, spodbuja podjetja pri ukrepih za izboljšanje logistike in načrtovanju proizvodnje ter
uvaja konkretne ukrepe za gospodinjstva.

Slovenskega potrošnika spodbuja k načrtovanju obrokov, bolj smotrnim nakupom, porabi živil in
uporabi ostankov, ozavešča o pravilnem shranjevanju hrane ter pomenu oznak na živilih.

Ljudje bi zavrgli občutno manj hrane, če bi poznali pomen datumov na posameznem pakiranju.
Pri tem je ključna razlika med navedbo “porabiti do” in “uporabno najmanj do”. Prva pomeni, da
živilo po tem datumu ni več varno za uživanje, druga pa, da je njegova kakovost (svežina, okus,
tekstura) morda nekoliko slabša, vendar je še vedno varno za uživanje oziroma uporabno še
več dni ali celo tednov po tem datumu.

Prezgodnji zavržki živil so tisti, ki dvigujejo količino odpadkov. Zato je to prvi ukrep, s katerim
lahko vsak posameznik pomembno prispeva k manj zavržene hrane. Medtem ko pri ostalih
živilih še vedno velja zdrava kmečka pamet – poglej, povohaj in poskusi, preden zavržeš.