Lani je na slovenskem trgu nepremičnin že tretje leto zapored upadlo število prodaj nepremičnin, medtem ko so cene še naprej rasle. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) zmanjšanje pripisuje vladnim napovedim o obdavčitvi nepremičnin.
Po podatkih GURS rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v preteklem letu ni bila tako izrazita kot rekordnega leta 2022, a je bila še vedno razmeroma visoka. Na ravni države so se cene stanovanjskih hiš povečale za devet odstotkov, stanovanj v večstanovanjskih stavbah za deset odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih objektov pa za 17 odstotkov, poroča SEEbiz.
Po teh izračunih je povprečna cena stanovanja v večstanovanjskih stavbah na ravni države lani znašala 2.920 evrov na kvadratni meter, kar je za 310 evrov več kot leto prej. Hkrati je povprečna cena prodanih stanovanj v Ljubljani narasla za rekordnih 500 evrov na kvadratni meter in presegla 4.500 evrov na kvadratni meter.
Povprečna cena hiše s pripadajočim zemljiščem je lani znašala 165.000 evrov, kar je za 24.000 evrov več kot leto prej. Povprečna velikost prodanih hiš je bila 161 kvadratnih metrov, srednja velikost pripadajočega zemljišča pa 700 kvadratnih metrov. V Ljubljani je bilo za hišo s pripadajočim zemljiščem treba v povprečju odšteti 405.000 evrov.
Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Sloveniji se je lani zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, prodaja stanovanjskih hiš pa za 10 do 15 odstotkov, navaja poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2024, ki ga je Geodetska uprava objavila na svoji spletni strani.
Na podlagi (še vedno začasnega) števila evidentiranih prodaj za leto 2024 se ocenjuje, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 7.000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5.000 stanovanjskih hiš, skupne vrednosti nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov. Po neuradnih podatkih je bilo lani v Sloveniji sklenjenih od 24.000 do 25.000 pogodb o nakupu nepremičnin v skupni vrednosti od 2,5 do 2,6 milijarde evrov.
Upad števila transakcij na Geodetski upravi pripisujejo med drugim napovedim vlade o obdavčitvi nepremičnin v obliki stanovanjskih objektov in omejevanju kratkoročnega oddajanja nepremičnin, še bolj pa stalni visoki rasti cen, ki širšemu delu prebivalstva omejuje dostopnost nepremičnin.
Preberite več:
Ocenjuje se, da je bilo lani za gradnjo objektov prodanih okoli 4.600 parcel s skupno površino približno 470 hektarjev. Število prodaj gradbenih zemljišč se zmanjšuje že tretje leto zapored. Lani je bilo število prodaj gradbenih zemljišč za 20 odstotkov manjše kot leto prej, v primerjavi z letom 2021 pa za več kot 45 odstotkov manjše.
Lani je bil najbolj aktiven trg stanovanj v Celju. Sledijo Kranj z okolico, severna okolica Ljubljane ter Maribor. Trg stanovanj je tradicionalno najmanj aktiven v Zasavju. Kar zadeva stanovanjske hiše, je bila tržna dejavnost lani najvišja v Celju, Mariboru in slovenski Istri brez obale.
