Povprečna plača 2.500 evrov, ki je skoraj 65 % zaposlenih ne doseže

Povprečna bruto plača v Sloveniji se je v zadnjih letih povzpela na približno 2.500 evrov in pogosto služi kot pokazatelj rasti življenjskega standarda. A ta številka je za večino zaposlenih prej abstrakten statistični podatek kot realen opis njihovega mesečnega dohodka. Najnovejši podatki kažejo, da plačo, nižjo od slovenskega povprečja, prejema kar 64,7 % zaposlenih, kar pomeni, da se skoraj dve tretjini delovno aktivnih s povprečno plačo v praksi sploh ne srečata.

Podatek sam po sebi ni nov in tudi ni presenetljiv. Razmerje med povprečno in dejanskimi nakazili se v Sloveniji že vrsto let bistveno ne spreminja, kar kaže na stabilno, a izrazito neenakomerno porazdelitev dohodkov.

Povprečje ni sredina

Ključ do razumevanja razkoraka med uradno objavljeno povprečno plačo in občutkom zaposlenih je v razliki med povprečno in mediano. Medtem ko povprečje zvišujejo predvsem višje plače manjšega dela zaposlenih, mediana pokaže, kje je dejanska sredina.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znaša mediana mesečne bruto plače 1.983,91 evra. To pomeni, da polovica zaposlenih prejema manj od tega zneska, polovica več. Razlika med mediano in povprečjem je več kot 500 evrov bruto, kar jasno kaže, da rast povprečne plače ni enakomerno porazdeljena.

Z drugimi besedami: tudi če povprečna plača raste, to še ne pomeni, da rastejo plače večini zaposlenih.

Kje je večina zaposlenih

Podrobnejši vpogled v porazdelitev plač pokaže še izrazitejšo sliko. Desetina zaposlenih v Sloveniji prejme manj kot 830 evrov neto na mesec, kar jih uvršča zelo blizu praga tveganja revščine. Na drugi strani le en odstotek zaposlenih prejema več kot 4.051 evrov neto mesečno.

To razmerje jasno kaže, da je zgornji del plačne lestvice zelo ozek, a ima velik vpliv na povprečje. Prav ta zgornji rep porazdelitve je razlog, da povprečna plača raste hitreje kot plače večine.

Pregled ključnih podatkov o plačah v Sloveniji

Vir: Statistični urad RS

Čeprav se podatki o plačah pogosto predstavljajo na ravni države, so razlike med panogami in regijami velike. Največ zaposlenih s plačo pod povprečjem je v dejavnostih z veliko delovno intenzivnostjo in nižjo dodano vrednostjo, kot so trgovina, gostinstvo, osebne storitve ter deli predelovalne industrije.

Tudi geografsko so razlike izrazite. V gospodarsko močnejših regijah, zlasti v osrednji Sloveniji, je delež zaposlenih nad povprečno plačo bistveno višji kot v vzhodnih in jugovzhodnih delih države. Povprečna plača je zato v veliki meri tudi regionalno pogojena, ne le odvisna od izobrazbe ali delovne dobe.

Zakaj občutek zaostaja za statistiko

Eden od razlogov, da se rast plač ne odrazi v splošnem občutku blaginje, je tudi inflacija. Tudi tam, kjer plače nominalno rastejo, realna kupna moč pogosto ostaja enaka ali celo pada. Poleg tega rast plač pogosto poganjajo posamezni sektorji in višje kvalificirana delovna mesta, medtem ko večji del zaposlenih ostaja ujet v plačnih razredih blizu mediane.

Povprečna plača ostaja pomemben makroekonomski kazalnik in je uporabna za primerjave med državami ali spremljanje dolgoročnih trendov. A kot pokazatelj življenjskega standarda večine zaposlenih je omejena.

Če želimo razumeti realno sliko trga dela v Sloveniji, je bistveno bolj povedno vprašanje, koliko ljudi dejansko prejema povprečno plačo in odgovor je jasen: manjšina. Večina zaposlenih živi z dohodki, ki so bližje 2.000 evrom bruto ali manj, kar bistveno spremeni pogled na razprave o rasti plač, obdavčitvi dela in socialni politiki.