Slovenska povprečna plača je novembra 2025 ponovno zrasla, vendar podatki razkrivajo precej bolj zapleteno sliko, kot jo kaže zgolj povprečje. Povprečna bruto plača zaposlenih pri pravnih osebah je, po podatkih državnega statističnega urada, znašala 2.591,17 evra, povprečna neto plača pa 1.626,80 evra.
V primerjavi z oktobrom sta bili obe višji, bruto za 0,7 odstotka, neto pa za en odstotek. Na prvi pogled gre za zmeren, a pozitiven premik, vendar se pod površjem skrivajo pomembna strukturna razhajanja med sektorji, dejavnostmi in tudi med nominalno ter realno rastjo plač.
Če primerjamo november letos z novembrom lani, je slika precej manj spodbudna. Povprečna bruto plača je sicer nominalno višja za 2,9 odstotka, a realno le za 0,6 odstotka. Še bolj zgovoren je podatek pri neto plači, saj je nominalno zrasla za en odstotek, realno pa je bila za 1,3 odstotka nižja kot leto prej. To pomeni, da je povprečen zaposleni kljub višjemu znesku na plačilni listi dejansko izgubil del kupne moči.
Rast prihaja izključno iz zasebnega sektorja
Novembrski dvig plač je v celoti posledica gibanj v zasebnem sektorju. Povprečna bruto plača se je tam v primerjavi z oktobrom zvišala za 1,6 odstotka, povprečna neto plača celo za dva odstotka. V javnem sektorju se je plača v istem obdobju znižala za 0,9 odstotka, v institucionalnem sektorju država pa za 0,2 odstotka.
Ta razkorak je še posebej pomenljiv, ker je bil večji del leta prav javni sektor tisti, ki je s plačno reformo in izrednimi izplačili poganjal rast povprečnih plač. November kaže, da se je dinamika preselila v zasebni sektor, medtem ko se je javni sektor začasno umiril ali celo zdrsnil navzdol. To potrjuje, da gibanja povprečne plače v Sloveniji vse bolj nihajo glede na časovne učinke ukrepov in manj odražajo enakomerno rast dohodkov.
Povprečje prikriva velike razlike med dejavnostmi
Tudi pogled po dejavnostih razkriva, kako malo pove ena sama številka. Najvišjo povprečno plačo so tudi novembra prejemali zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je povprečna bruto plača znašala 3.518,46 evra, neto pa 2.128,99 evra. Gre za dejavnost, ki že leta vztrajno presega slovensko povprečje in v kateri plače ne le rastejo hitreje, temveč so tudi manj izpostavljene cikličnim nihanjem.
Na drugem koncu lestvice ostajata gostinstvo ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. V gostinstvu je povprečna bruto plača znašala 1.856,02 evra, neto pa 1.203,72 evra. Podobno nizke so bile plače v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je neto povprečje celo nekoliko nižje. Razlika med najvišje in najnižje plačano dejavnostjo tako presega 900 evrov neto na mesec, kar jasno kaže na razslojenost trga dela.
Letni povprečji potrjujeta dolgoročnejše trende
Če pogledamo povprečje za obdobje januar–november 2025, se razlike še dodatno utrdijo. Povprečna bruto plača v tem obdobju znaša 2.512,78 evra, neto 1.586,81 evra. Nominalna rast glede na enako obdobje lani je pri bruto plači 6,6-odstotna, pri neto 5,9-odstotna, kar kaže, da se letna rast plač nadaljuje, vendar ob očitnem pritisku inflacije.
Znotraj tega povprečja izstopa javni sektor, kjer je bila nominalna rast plač v enajstih mesecih precej višja kot v zasebnem sektorju. Bruto plače v sektorju država so bile v tem obdobju nominalno višje za več kot 11 odstotkov, v zasebnem sektorju pa za okoli pet odstotkov. To potrjuje, da so razlike v dinamiki plač med sektorji v zadnjem letu še dodatno narasle.
Novembrski podatki tako potrjujejo paradoks slovenskega trga dela. Povprečna plača raste, realni učinki pa za velik del zaposlenih ostajajo skromni ali celo negativni. Nominalni dvigi ne sledijo vedno rasti življenjskih stroškov, razlike med sektorji in dejavnostmi pa se poglabljajo.
Primerjava z letnimi povprečji dodatno relativizira sliko rasti
Povprečna bruto plača v Sloveniji je v obdobju januar–november 2025 znašala približno 2.513 evrov, kar je občutno manj od novembrske ravni, ki jo je statistika zabeležila zaradi izplačil ob koncu leta. Podobno velja za neto plačo, saj povprečje enajstih mesecev ostaja opazno nižje od novembrske številke, kar potrjuje, da gre pri zadnjem mesecu za izrazit sezonski učinek.
Še pomembneje je, da je bila realna rast neto plače na letni ravni bistveno skromnejša, ob upoštevanju inflacije celo negativna, kar pomeni, da večina zaposlenih kljub višjemu statističnemu povprečju v praksi ni imela trajno višjih mesečnih dohodkov. Novembrski skok zato ne odraža splošnega izboljšanja plačnega položaja, temveč koncentracijo enkratnih izplačil v enem mesecu. To znova odpira vprašanje, ali se slovenski plačni model vse bolj naslanja na dodatke in regresije namesto na stabilno rast osnovnih plač, ter ali povprečna plača kot kazalnik še vedno ustrezno opisuje dejansko ekonomsko realnost zaposlenih.
Preberite več:
Ob tem je treba poudariti, da povprečna plača še naprej ni reprezentativna za večino zaposlenih. Velik del delovne sile ostaja pod tem povprečjem, zlasti v storitvenih dejavnostih z nižjo dodano vrednostjo. Podatki za november tako niso zgolj informacija o rasti, temveč predvsem opomnik, da se razprava o plačah ne more končati pri povprečju, temveč mora vključevati realno kupno moč in dolgoročno vzdržnost rasti.
