Statistični urad je objavil, da je bila povprečna bruto plača septembra letos 2.506,67 €, neto pa 1.573,05 €. To ni le številka, gre za opozorilo, saj rast prinaša tudi vprašanja o vzdržnosti, dohodnih razlikah in realni kupni moči.
Med mesečnim merjenjem je bila povprečna plača nominalno višja za 0,7 %, realno (upoštevajoč inflacijo) pa kar za 1,1 %. To pomeni, da so delavci septembra dejansko pridobili, ne le nominalno, ampak tudi v smislu realne kupne moči. Medletno pa je bila bruto plača višja za 7,0 %, neto plača pa se je povzpela za 5,8 % (nominalno) oziroma 3,1 % (realno).
Tudi v gospodarskih grafih UMAR je septembra zabeležena rast brezposelnosti in dobrega razpoloženja med delodajalci, kar lahko vzporedno podpira povečanje plač.
Razlike med sektorji
Če pogledamo pod površino — bruto povprečje v zasebnem sektorju je bilo septembra 2.349,63 €, od avgusta višje za 0,9 %, od lani pa za 5,8 %. Neto je znašalo 1.478,55 €, kar prav tako pomeni rast +0,8 % na mesečni in +4,7 % na letni ravni.
V javnem sektorju so bile plače še bolj izrazite: povprečni bruto znesek je znašal 2.843,23 €, kar je +0,2 % v primerjavi z avgustom in +9,0 % medletno. Neto plača pa je bila 1.775,58 €, kar predstavlja 0,4 % mesečno in 7,5 % letno povišanje.
Razlike med sektorji kažejo, da javni sektor še vedno vleče povprečje navzgor, kar pa odpira vprašanja o trajnosti teh razlik, zlasti če želi država uravnovesiti izdatke.
Kje so najvišje in najnižje plače?
Najvišje plače v Sloveniji septembra so bile izplačane v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro — povprečno 3.440,52 € bruto oziroma 2.090,93 € neto. Po drugi strani je gostinstvo ostalo na dnu z bruto plačo 1.832,15 € in neto 1.187,36 €. Tudi v dejavnosti “drugi raznovrstni poslovni dejavnosti” (mešane storitve) so bile plače nizke — 1.833,93 € bruto oz. 1.183,18 € neto.
To kaže na močne razlike med sektorji – energetske dejavnosti so zelo dobro plačane, medtem ko storitvene dejavnosti, kot je gostinstvo, izplačujejo bistveno manj.
Realna kupna moč in inflacija
Ker je realna rast plač višja od nominalne, delavci septembra niso le zaslužili več, ampak so dejansko izboljšali svojo kupno moč. A to je dvosmerna zgodba: višje plače prinašajo večje izdatke podjetjem, kar pa lahko vpliva na konkurenčnost, če ne spremlja rast produktivnosti.
Velika razlika med javnim in zasebnim sektorjem vzbuja vprašanje pravičnosti — ali bi morali biti plače bolj uravnotežene? Se s takšnimi razlikami ustvarja razkorak, ki dolgoročno učinkuje na izdatke države?
Višanje plač je tudi signal investitorjem: država, kjer delavci dobivajo realne plačne dvige, je lahko privlačna destinacija za tuje investicije. To pa je pozitivno za dolgoročno rast gospodarstva.
Če bodo plače rasle hitreje kot produktivnost, lahko podjetja čutijo pritisk. To še posebej velja za manj konkurenčne panoge ali tiste z visokimi stroški dela. Po podatkih UMAR je medletna rast bruto plač v javnem sektorju septembra znašala kar 9,9 %, v zasebnem sektorju pa 5,3 %. Iz strukturnih statistik SURS-a pa vemo, da plačna vrzel med spoloma ostaja realna: po podatkih za oktober 2024 je znašala približno 5 %, kar pomeni, da ženske na uro zaslužijo v povprečju 95 % tega kar zaslužijo moški. Slovenija je glede na ta podatka razmeroma uravnotežena, a še vedno ni povsem izenačena — kar je izziv za prihodnje pogajalske procese in politiko.
UMAR napoveduje, da se bo rast plač v naslednjih mesecih nadaljevala. V svoji spomladanski napovedi napovedujejo nominalno rast bruto plač zaposlenega v letu 2025 med 6,2 in 6,6 %, kar je ambiciozna napoved, a ne nerealna.
Če bo ta rast močna in vzdržna, lahko delavci še naprej krepijo svojo kupno moč, hkrati pa podjetjem nudi pot do investiranja v tehnologijo in produktivnost. A ključ bo uravnoteženje: previsoke plačne zahteve brez prihodkov bi lahko povzročile pritisk na poslovanje podjetij.
Preberite več:
Septembrski podatki o povprečnih plačah v Sloveniji so ponovno pokazali, da se gospodarstvo premika naprej — realni dohodki delavcev rastejo, a so razlike med sektorji še vedno izrazite. Čeprav je rast plač dober znak, je pomembno, da država in podjetja ne izgubijo fokusa.
