Sadjarstvo v Posavju je v zadnjih dveh letih utrpelo dvojni udarec. Po podatkih ministrstva je škoda zaradi pozebe v trajnih nasadih lani presegla 35 milijonov evrov, suša pa je povzročila še za več kot 42 milijonov evrov škode. Skupaj več kot 77 milijonov evrov izgube v enem letu, predvsem v panogi, kjer je donosnost že sicer pod pritiskom.
Ob regijskem obisku je ministrica Mateja Čalušić napovedala nadaljevanje in širitev podpor. V okviru strateškega načrta 2023-2027 lahko ekološki pridelovalci za naložbe v trajne nasade, protitočne mreže, namakalne sisteme in protislansko zaščito pridobijo do 75-odstotno sofinanciranje. Ob koncu leta 2025 se je stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij pri rastlinski pridelavi zvišala z 60 na 70 odstotkov.
Ukrep je neposreden odgovor na vremenska tveganja, ki postajajo nova realnost. Toda 25 odstotkov lastnega vložka pri investicijah, ki pogosto presegajo več deset tisoč evrov, ostaja breme, ki si ga manjše kmetije težko privoščijo.
Vinogradništvo med trgom in zakonodajo
V Posavju je več kot dva tisoč hektarjev vinogradov, lani so pridelali skoraj 9 milijonov litrov vina. Modra frankinja, laški rizling in žametovka ostajajo nosilne sorte regije. Kmečka zadruga Krško je med prejemniki skoraj milijona evrov podpore iz sheme de minimis VINO.
Po dveh desetletjih je bil sprejet tudi novi zakon o vinu, ki zaostruje nadzor nad sledljivostjo, registri in uvozom ter uvaja dodatne ukrepe proti zlati trsni rumenici. Zakon krepi formalni okvir, vendar cenovni pritiski in padec odkupnih cen mleka in grozdja kažejo, da težava ni zgolj regulativna.
V Sevnici so izpostavili zaraščanje površin, staranje nosilcev kmetij in pomanjkanje delovne sile. Ministrstvo odgovarja z zagonskimi in naložbenimi podporami za mlade kmete ter izobraževanji, vendar demografski trendi ne kažejo obrata.
