Pred Davosom svarilo 36 ekonomistov: Evropa tri leta za ZDA

V ponedeljek se v švicarskem Davosu začenja letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Tik pred odprtjem so v Ženevi objavili sveže poročilo Chief Economists’ Outlook, ki temelji na anketi med 36 vodilnimi ekonomisti iz zasebnega in javnega sektorja. Ugotovitve niso spodbudne za staro celino.

Več kot polovica vprašanih ocenjuje, da se bodo globalne gospodarske razmere letos poslabšale. Dobra petina jih vendarle pričakuje izboljšanje — opazno bolje kot septembra lani, ko je skoraj tri četrtine anketiranih pričakovalo slabšanje. A pri regionalnih napovedih se razlike dramatično razprejo. Medtem ko za južno Azijo dve tretjini strokovnjakov pričakuje močno ali zelo močno rast, Evropa pristane na zadnjem mestu. Več kot polovica jih za staro celino vidi šibko rast, torej slabše kot v kateri koli drugi regiji sveta.

Zakaj Evropa zaostaja

Stara celina se je znašla v primeži strukturnih težav. Evropska komisija za leto 2026 napoveduje rast BDP v višini 1,4 odstotka za celotno unijo, za evrsko območje pa le 1,2 odstotka. Poročilo WEF kot razloge navaja demografske pritiske, stroške ukrajinske vojne in razdrobljene regulativne okvire.

Nemčija je morala znižati napovedi, Francija se spopada s političnimi pretresi in proračunskimi težavami. Stroški konflikta v Ukrajini pritiskajo na obrambne proračune — nedavno 90-milijardno posojilo Kijevu je le zadnji primer.

Posebej zaskrbljujoč je tehnološki zaostanek. Le 42 odstotkov vprašanih meni, da bodo naložbe v umetno inteligenco (UI) zaznavno vplivale na evropsko rast. V ZDA ta delež znaša 97 odstotkov, na Kitajskem 83. Američani naj bi prve produktivnostne učinke nove tehnologije želi že letos, Evropejci bodo na to čakali še približno tri leta.

Tekma za umetno inteligenco

V ZDA naložbe v podatkovne centre in z UI povezano infrastrukturo že zdaj prispevajo znaten delež k rasti BDP. Banka za mednarodne poravnave (BIS) ocenjuje, da se bo letna poraba za podatkovne centre v naslednjih petih letih povečala za 100 do 225 milijard dolarjev.

Kitajska gre svojo pot. Peking stavi na odprtokodne jezikovne modele in domače proizvajalce čipov. Kljub trgovinskim trenjem z Washingtonom velika večina ekonomistov ocenjuje, da bodo naložbe v UI zaznavno vplivale na kitajsko rast.

Med panogami najhitreje napredujeta informacijska tehnologija in digitalne komunikacije — skoraj tri četrtine strokovnjakov tam napoveduje produktivnostne učinke že letos. Sledijo finance, strokovne storitve in zdravstvo. Pri kmetijstvu, rudarstvu in energetiki so napovedi bolj razpršene.

Kaj pa delovna mesta? V dveh letih 72 odstotkov ekonomistov pričakuje zmerne ali večje izgube. V desetletnem obdobju se pogledi cepijo: 57 odstotkov predvideva neto izgubo, tretjina pa rast v poklicih, ki pred dobo UI sploh niso obstajali.

Finančni trgi: med evforijo in skrbmi

Kljub negotovemu okolju so borzni indeksi ohranili vzpenjajočo smer. BIS opozarja, da delnice ameriških tehnoloških velikanov in zlato izkazujejo vzorce, značilne za balone. Prvič v pol stoletja oba razreda premoženja rasteta vzporedno.

Pri ameriških delnicah, povezanih z UI, so ekonomisti razdeljeni: polovica pričakuje upad, 40 odstotkov nadaljnjo rast. Drugače je pri kitajskih — tam več kot dve tretjini računa na nadaljnjo rast.

Zlato je lani zabeležilo najboljšo letno donosnost od leta 1979, podprto s povpraševanjem po varnih naložbah in nakupi centralnih bank. A polovica vprašanih meni, da je plemenita kovina dosegla vrh. Kriptovalute so po oktobrskem zlomu izgubile četrtino vrednosti, večina ekonomistov pričakuje nadaljnji upad.

Če bi prišlo do večjega borznega pretresa, bi imele ameriške naložbe daleč največje posledice. Skoraj tri četrtine vprašanih meni, da bi zlom v ZDA odmeval po vsem svetu. Nekatere ocene govorijo o možnih izgubah do 35 bilijonov dolarjev.

Dolg in proračunske prioritete

Globalni javni dolg je leta 2024 dosegel rekordnih 102 bilijona dolarjev. Do leta 2029 naj bi presegel 100 odstotkov svetovnega BDP. Ravni v državah v razvoju rastejo dvakrat hitreje kot v razvitih.

Kako bodo vlade upravljale z dolgom? Večina ekonomistov pričakuje kombinacijo višje inflacije, davkov in carin. V razvitih gospodarstvih jih dve tretjini meni, da se bodo vlade zatekovale k inflaciji za zmanjšanje dolžniškega bremena, 62 odstotkov pa predvideva višje davke.

Pri proračunskih prioritetah izstopa obramba. Skoraj vsi anketirani pričakujejo povečanje, četrtina med njimi znatno. Sledita digitalna infrastruktura in energetika. Na udaru pa bodo okolje, izobraževanje, socialna varnost in promet — tam se povečanja ne obetajo.

Tekmovanje velesil preoblikuje trgovino

ZDA in Kitajska vstopata v leto 2026 v krhkem premirju. Po novembrskem dogovoru med predsednikoma Trumpom in Xijem ostaja 10-odstotna ameriška carina na kitajski uvoz, načrtovana povišanja pa so zamrznjena. Kljub temu povprečne ameriške tarife na kitajsko blago ostajajo daleč nad ravnmi z začetka lanskega leta.

Večina ekonomistov ocenjuje, da bodo carine med velesilama ostale nespremenjene. A tekmovanje se zaostruje na drugih frontah. Več kot 90 odstotkov jih meni, da bodo ameriške omejitve izvoza tehnologije na Kitajsko ostale ali se poostrile. Podobno velja za kitajske omejitve izvoza kritičnih mineralov.

Svetovna trgovina se medtem prilagaja skozi nove sporazume. Skoraj vsi ekonomisti pričakujejo povečanje števila bilateralnih dogovorov, dve tretjini pa tudi regionalnih. Kitajski izvoz v preostali svet naj bi še naraščal, ameriški pa upadal.

Pri neposrednih tujih naložbah so napovedi diametralno nasprotne: v ZDA jih večina pričakuje rast, na Kitajsko pa upad.

Južna Azija se vrača na vrh. Dve tretjini ekonomistov pričakuje močno ali zelo močno rast — izrazito izboljšanje v primerjavi s septembrom. Indija ostaja motor regije, podprta z reformami trga dela in naložbami ameriških tehnoloških podjetij.

V vzhodni Aziji in Pacifiku 45 odstotkov strokovnjakov pričakuje močno rast. Svetovna banka ocenjuje, da bo proizvodnja v regiji zunaj Kitajske rasla za 4,5 odstotka. K temu prispeva tudi japonski stimulativni paket v višini 135 milijard dolarjev.

V ZDA se je delež tistih, ki pričakujejo šibko rast, zmanjšal s 52 na 19 odstotkov. Naložbe v UI ostajajo gonilo, a vprašanje je, ali se bodo prelevile v trajne produktivnostne izboljšave.

Kitajska ohranja zagon. Carinski podatki za prvih enajst mesecev leta 2025 razkrivajo rekorden trgovinski presežek v višini 1,08 bilijona dolarjev. A skrbi glede nepremičninskega sektorja in prevelikega zanašanja na izvoz ostajajo.

Na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki se obeti izboljšujejo, podprti z neenergijsko rastjo v Zalivskih državah. Podsaharska Afrika se spopada z dolžniškimi pritiski. Latinska Amerika beleži napredek, a stroški zadolževanja ostajajo visoki.

Letošnje srečanje v Davosu se torej začenja s pazljivim optimizmom, prepredenim s skrbmi. Odločitve vlad in podjetij v prihodnjih mesecih bodo pokazale, ali bo obdobje tehnoloških in geopolitičnih pretresov vodilo le v kratkoročno krpanje ali bo postavilo temelje za širšo blaginjo.