Slovenija je v začetku leta 2026 znova v položaju, ko več ključnih institucij deluje brez polno imenovanega vodstva. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob podpisu odloka o razpisu volitev v Državni zbor napovedala, da bo v sredo poslancem posredovala novo ime kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Po njenih besedah so pogovori s poslanskimi skupinami blizu rešitve, podobno pa naj bi kazalo tudi pri imenovanju ustavnih sodnikov.
Napoved prihaja po skoraj letu dni neuspešnih usklajevanj, v katerih se je pokazalo, kako zahtevno je v razdeljenem političnem prostoru doseči potrebno večino za imenovanja, ki zahtevajo široko podporo.
Guverner Banke Slovenije
Med favoriti za vodenje Banka Slovenije sta bila v koaliciji doslej najpogosteje omenjana viceguverner Primož Dolenc, ki centralno banko trenutno vodi začasno, in bančnik Matej Falatov. A pri slednjem so se v zadnjih tednih pojavili resni pomisleki, saj ga po poročanju medijev obremenjuje še nepravnomočno zaključen prekrškovni postopek pri Banki Slovenije.
Prav ta okoliščina naj bi bistveno zmanjšala njegovo podporo v delu koalicije in opozicije, kar je predsednico prisililo v iskanje novega imena.
Večja verjetnost dogovora pri ustavnih sodnikih
Po besedah predsednice republike so pogovori s poslanskimi skupinami bližje dogovoru pri imenovanju ustavnih sodnikov. Koalicija naj bi bila usklajena glede imen Tamare Kek in Barbare Kresal, medtem ko naj bi bil pri tretjem sodniku možen dogovor z opozicijsko Nova Slovenija (NSi).
Neuradno se kot možen kompromis omenja Marko Starman, kar bi koaliciji omogočilo, da s podporo opozicije doseže potrebno večino. Za izvolitev ustavnega sodnika je namreč potrebnih 46 poslanskih glasov, kar pomeni, da bi bila že koalicijska večina dovolj.
Varuh človekovih pravic
Bistveno zahtevnejši položaj ostaja pri imenovanju varuha človekovih pravic, kjer je potrebnih 60 poslanskih glasov. Predsednica je poudarila, da je brez sodelovanja opozicije to imenovanje praktično nemogoče. “Tam imam več zapletov, pa ne zato, ker bi bil problem na moji strani,” je dejala in odgovornost jasno naslovila na opozicijske stranke.
Po njenih besedah se tudi v prihodnjem sklicu DZ razmere bistveno ne bodo spremenile, zato si želi, da bi imenovanje uspelo še v tem mandatu.
Med kandidati za varuha človekovih pravic se po poročanju medijev kot najresnejša omenja Simona Drenik Bavdek, trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu. Širši javnosti je znana predvsem iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka o meji s Slovenijo.
Ta okoliščina ji v delu politike zapira vrata, ne glede na strokovne reference, kar še dodatno otežuje iskanje potrebne dvotretjinske večine.
Leto dni brez polnega vodstva
Tako Banka Slovenije kot institucija varuha človekovih pravic sta skoraj leto dni brez vodstva s polnimi pooblastili. Po seriji neuspešnih usklajevanj se je predsednica republike odločila, da bo ponovila razpise, kar je v političnem jeziku pomenilo priznanje, da so se prejšnji postopki izčrpali.
Takšno stanje po mnenju pravnikov ni idealno, saj začasna vodstva težje sprejemajo dolgoročne in sistemske odločitve.
KPK: nov razpis, stara imena
Dogajanje se zapleta tudi pri imenovanju predsednika Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Na ponovljeni razpis se je prijavila tudi Katarina Bervar Sternad, ki jo je predsednica republike v preteklosti že želela imenovati za varuhinjo človekovih pravic.
Predsednica je ob tem poudarila, da je z naborom kandidatov zadovoljna. Komisija bo v naslednjih 15 dneh pregledala vloge in opravila razgovore, seznam ustreznih kandidatov pa mora do 4. februarja posredovati predsednici.
Časovni pritiski in politična realnost
Predsednica bo morala novega predsednika KPK imenovati najkasneje do 25. februarja. Če do imenovanja ne pride, se bo postopek ponovil. Vsi ti roki potekajo v času, ko se politika že pripravlja na volilno kampanjo, kar zmanjšuje pripravljenost za sklepanje kompromisov.
V ospredju tako ni več vprašanje, kdo je najboljši kandidat, temveč kdo je politično še sprejemljiv.
Preberite več:
Dogajanje okoli imenovanj razkriva globlji problem slovenskega političnega prostora, ki je težava doseganja soglasja pri funkcijah, ki bi morale biti nadstrankarske. Čeprav so formalni postopki jasni, politična realnost pogosto zavira njihovo izvedbo.
