Celotna plača predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde je za približno 50 odstotkov višja od zneska, ki ga ECB uradno navaja v svojih poročilih, je pokazala analiza britanskega Financial Timesa. Skupaj z dodatki in ugodnostmi naj bi njeni letni prejemki znašali okoli 640.000 evrov, kar je skoraj štirikrat več od plače predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve Jeroma Powella.
ECB v letnem poročilu javno objavlja zgolj osnovno plačo članov izvršnega odbora. Za predsednico ta znaša 427.560 evrov letno, medtem ko podpredsednik prejema 324.216 evrov, preostali štirje člani odbora pa vsak po 270.168 evrov. Centralna banka pri tem navaja, da je treba osnovni plači prišteti še stanovanjski dodatek in reprezentančni dodatek, a skupni znesek teh dodatkov razkriva le zbirno za celoten šestčlanski odbor, in sicer 527.000 evrov letno oziroma povprečno dobrih 87.000 evrov na osebo.
Dodatni elementi prejemkov, katerih višina ni javno znana, vključujejo še posebne dodatke, pokojninske pravice in zdravstveno zavarovanje. Plače in dodatki zaposlenih v evropskih institucijah so izvzeti iz nacionalne dohodnine in obdavčeni po posebni lestvici EU, ki se giblje med 8 in 45 odstotki, kar pomeni, da so neto zneski praviloma višji kot pri primerljivih nacionalnih plačah.
Za primerjavo, predsednik Federal Reserve Jerome Powell prejema letno plačo v višini 226.000 dolarjev oziroma približno 217.000 evrov po trenutnem menjalnem tečaju. Mandat 72-letnega Powella se izteče maja 2026, predsednik Donald Trump pa je že napovedal, da ga ne bo ponovno imenoval. Lagardejeva, ki jo je Forbes šest let zapored uvrščal na drugo mesto lestvice najvplivnejših žensk na svetu, tik za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, bo maja 2026 prevzela tudi vodenje dveh ključnih odborov pri Banki za mednarodne poravnave (BIS), ki ju zdaj vodi Powell.
Razkorak v prejemkih med vodstvi obeh najpomembnejših centralnih bank na svetu je precejšen, pri čemer ECB za razliko od Feda ne razkriva celotne višine prejemkov. ECB je v preteklosti že zavračala zahteve lastnih zaposlenih po višjih plačah. Leta 2022 je Lagardejeva v elektronskem sporočilu osebju, ki ga je pridobil Bloomberg, zavrnila pozive k vezavi plač na inflacijo, ki je takrat v evrskem območju dosegla rekordne ravni.
Sedemdesetletna Lagardejeva, nekdanja direktorica Mednarodnega denarnega sklada in francoska ministrica za gospodarstvo, vodi ECB od novembra 2019. Njen osemletni mandat, ki ni obnovljiv, se izteče oktobra 2027.
